Je to dokaz, da je srebro danes izjemno podcenjeno?

Za razliko od varčevanja denarja v banki, lastništvo srebra ali zlata ne prinaša nobenih obresti, ki bi jih lahko primerjali z drugimi naložbami. Pri naložbah v plemenite kovine ni mogoče uporabiti običajnih izračunov, ki se uporabljajo pri naložbah v delnice (razmerje P/E, razmerje P/S, dividendna donosnost itd.).

Tudi vlaganje v druge naložbe, kot so nepremičnine ali kriptovalute, je popolnoma drugačno. Ko upoštevate stalno padanje vrednosti valut zaradi inflacije, vam ne pomaga kaj dosti pogled na graf gibanja cene srebra v dolarjih ali evrih (ker so bile te valute pred 20 leti vredne bistveno več kot danes). Kako torej oceniti, ali je trenutna cena srebra podcenjena ali precenjena?

Kupna moč srebra skozi zgodovino

Ena od metod je primerjava kupne moči srebra skozi zgodovino. Pri tem je največkrat vzeto obdobje zadnjih nekaj desetletij, možno pa je seči tudi precej dlje v preteklost. Srebro je namreč tisočletja marsikje po svetu služilo kot denar in obstajajo zapisi o cenah nekaterih dobrin in plačah, izraženih v srebru.

Takrat seveda ni bilo statističnih zavodov, ki bi podrobno popisovali vse cene v takratnem gospodarstvu, na cene nekaterih dobrin in plače delavcev pa so vplivali številni lokalni dejavniki. Vendar pa je iz razpoložljivih podatkov vseeno mogoče potegniti določene zaključke. Spodaj so prikazane plače za različne poklice v zelo dolgem časovnem obdobju in na velikem geografskem območju.

• V 8. stoletju pred našim štetjem so v starem Babilonu nekvalificirani delavci prejemali 1 šekel srebra na mesec. Na podlagi zapisov iz tistega časa je mogoče izračunati, da je 1 šekel vseboval 8,3 grama srebra. Danes je tolikšna količina srebra vredna približno 7 evrov, kar daje že na prvi pogled slutiti, da delo takrat ni bilo ravno cenjeno.
• Iz tistega časa je tudi zapis, da so astronomi, ki so delali v templju in so takrat verjetno veljali za zelo izobražene ljudi, prejemali 500-1000 gramov srebra letno. Borzna cena enega kilograma srebra je v času pisanja 870 evrov, iz česar je mogoče izračunati, da je bila mesečna plača astronoma 36-72 evrov. Tudi z današnje perspektive zelo malo.
• Nekaj ​​sto let pozneje, v 5. stoletju pred našim štetjem, je bilo v Atenah zabeleženo, da so bili hopliti (vojaki) plačani 1 drahmo na dan (4,3 grama srebra). Mesečno so torej prejeli 129 gramov srebra oziroma 111 evrov po današnjih cenah.
• V prvem stoletju pred našim štetjem so bili rimski legionarji plačani en denarij na dan (0,12 unč ali 3,73 grama srebra). Torej je bila njihova mesečna plača po današnji ceni v evrih okoli 96 evrov.
• V Svetem pismu, natančneje v Evangeliju po Mateju (poglavje 20,2), je omenjeno, da so bili tudi delavci v vinogradu plačani en denarij na dan.
• V 13. stoletju v Franciji so bili gradbeni delavci plačani 7-8 gramov srebra na dan, torej 180-205 evrov na mesec.
• V 14. Stoletju v Angliji so poljski delavci prejemali 2-3 penije na dan, in ker je vsak peni vseboval 1,5 grama srebra, lahko izračunamo, da je bila njihova dnevna plača 3-4,5 gramov srebra ali v prevodu 77 -116 evrov na mesec.
• V 16. stoletju je bila v Španiji dnevna plača 1-2 reala, in ker je real vseboval 3,43 g srebra, lahko izračunamo, da je bila mesečna plača 88-176 evrov.
• V 17. stoletju na Nizozemskem je lahko kovač zaslužil 4,8 g srebra na dan, kar bi bilo približno 124 evrov na mesec, mestni uslužbenci pa so prejeli 7 gramov srebra na dan, torej 180 evrov na mesec.
• V 18. stoletju so v Nemčiji rudarjem plačevali 8,5 grama srebra na dan, kar bi po današnjih cenah znašalo 219 evrov na mesec.
• Na tej strani je omenjena analiza analize mezd, izraženih v srebru v drugi polovici 19. stoletja. Narejena je bila na podlagi podatkov iz velikega števila evropskih mest, kot so Antwerpen, London in Milano. Zaključek je, da bi lahko nekvalificirani delavci v povprečju zaslužili 13,8 gramov srebra na dan, kar bi zneslo 356 evrov na mesec, medtem ko so obrtniki v gradbeništvu prejeli 24 gramov srebra na dan ali v prevodu 619 evrov na mesec.
• V začetku 20. stoletja so imeli delavci v tovarni avtomobilov Ford v ZDA letno plačo 416 unč srebra, kar bi po današnji ceni srebra znašalo 927 evrov na mesec.
• Tudi v ZDA je med veliko depresijo leta 1930 (torej sredi velike gospodarske krize, ko je bila brezposelnost izjemno visoka) običajna dnevna plača delavca znašala 1 dolar na dan (24 g srebra). Preračunano v evre po današnji ceni srebra bi to zneslo 619 evrov na mesec.
• Povprečna mesečna neto plača v Sloveniji v času pisanja znaša 1508 evrov, v Nemčiji pa 2678 evrov. Iz vseh navedenih podatkov je mogoče sklepati, da je višina plač, izražena v srebru, skozi čas močno rasla. Današnja povprečna dnevna plača delavcev v Sloveniji je kar 58 gramov srebra, kar je veliko več kot v katerem koli omenjenem primeru iz zgodovine.

Ali to pomeni, da je cena srebra podcenjena?

Rečemo lahko, da je kupna moč srebra padala, zato je treba danes za plačilo delavcev dati 10-15-krat več srebra, kot je bilo treba pred nekaj stoletji. To lahko pomeni, da je danes srebro podcenjeno in da bi lahko njegova cena močno narasla.

To tezo podpira dejstvo, da je danes zelo malo rudnikov, kjer je srebro glavni vir dohodka. Po nekaterih ocenah naj bi bilo danes na svetu le 20-25 rudnikov, ki se primarno osredotočajo na pridobivanje srebra, vso ostalo srebro pa se pridobiva le kot stranski produkt pri pridobivanju drugih kovin. Za primerjavo, trenutno je na svetu približno 2500 rudnikov zlata. Zato je cena srebra danes tako nizka, da se preprosto ne splača odpirati rudnikov, ki bi pridobivali in prodajali samo srebro.

Do enakega zaključka lahko pridemo, če primerjamo cene zlata in srebra skozi zgodovino.

Gibanje razmerja med ceno srebra in ceno zlata. Vir: GoldSilver.

Stoletja je bilo zlato vredno približno 15-krat več na gram kot srebro, pred približno 150 leti pa se je to razmerje spremenilo. Zlato je začelo pridobivati ​​vrednost v primerjavi s srebrom oz. srebro je začelo izgubljati vrednost v primerjavi z zlatom. V času pisanja je razmerje cen zlata in srebra 85:1, kar pomeni, da je 1 kilogram zlata vreden 85 kilogramov srebra. Da bi se to razmerje vrnilo na 15:1, bi morala cena srebra narasti 5-6-krat od trenutne ravni. Cena za unčo srebra naj bi se povzpela na približno 150 evrov.

Torej, cena srebra je danes v primerjavi z zgodovinskim povprečjem tako nizka, da se te kovine preprosto ne splača rudariti. Zagovorniki vlaganja v naložbeno srebro v obliki srebrnih palic in srebrnikov upravičeno menijo, da bi takšno stanje lahko prej ali slej povzročilo pomanjkanje srebra in občutno podražitev te plemenite kovine.