Novo poročilo: 95 % centralnih bank pričakuje rast svetovnih zlatnih rezerv

10. 6. 2025.

Po najnovejšem poročilu Svetovnega sveta za zlato (World Gold Council) se večina centralnih bank po svetu še naprej zanaša na zlato kot strateško sestavino svojih rezerv.

Med glavnimi razlogi za takšen pristop je vloga zlata kot zaščita pred vse bolj razširjenimi sistemskimi tveganji.

Zlato kot varnost v negotovih časih

Poročilo kaže, da kar 95 % centralnih bank verjame, da se bodo svetovne zlate rezerve v naslednjih 12 mesecih povečale – kar je rekordna številka. Poleg tega nobena od sodelujočih institucij ne načrtuje zmanjšanja svojih zlatih rezerv v bližnji prihodnosti. Ta trend je še posebej izrazit pri centralnih bankah držav v razvoju, saj skoraj polovica načrtuje povečanje svojih rezerv zlata. V širši sliki so svetovne centralne banke v zadnjih treh letih vsako leto kupile več kot 1000 ton zlata – kar je precej več od povprečnih 400–500 ton letno v desetletju pred tem.

Ključni razlogi za tako široko sprejemanje zlata med centralnimi bankami so geopolitična nestabilnost, inflacija in potreba po diverzifikaciji. Zlato se dojema kot varno zatočišče v negotovih gospodarskih razmerah – sredstvo, ki ohranja vrednost in s tem nudi zaščito pred sistemskimi tveganji. Posledično več kot 85 % vprašanih centralnih bank potrjuje, da je vloga zlata kot zaščita vrednosti v kriznih časih ključna za njihovo odločitev o tem, ali ga bodo še naprej hranili.

V porastu dedolarizacija – bo zlato nadomestilo dolar?

Medtem ko se zlato krepi, ameriški dolar počasi izgublja priljubljenost kot ključna rezervna valuta med centralnimi bankami. Čeprav še vedno ostaja glavna svetovna rezervna valuta, kar 73 % vprašanih institucij pričakuje, da se bo njegov delež v svetovnih rezervah v naslednjih petih letih zmanjšal. Namesto tega raste zaupanje v druge valute, a predvsem v zlato – kot apolitično, likvidno in zanesljivo alternativo.

Ta pojav ni posledica zgolj geopolitičnega rivalstva med Kitajsko in ZDA ter povezanega procesa dedolarizacije, ampak tudi odziv na niz prisotnih tveganj: trgovinske napetosti, protekcionizem, sankcije in politične delitve. Za številne centralne banke, še posebej v regijah v razvoju, diverzifikacija in odmik od dolarja nista le strateški temveč nujni potezi za preživetje  v nestanovitnem globalnem okolju.

Zato se pričakuje, da bo delež zlata v skupnih rezervah – ki je konec leta 2024 znašal 19 % – v prihodnje še naraščal.  76 % centralnih bank meni, da bo zlato čez pet let predstavljalo večji delež njihovih rezerv.

Kako banke kupujejo in hranijo zlato?

Ne gre le za količino – pomembno je tudi, kako se zlato kupuje, shranjuje in z njim upravlja. Raziskava iz leta 2025 kaže, da kar 75 % centralnih bank zlato obravnava kot ločeno kategorijo v primerjavi z ostalimi rezervami. Najpogostejši razlog za to? Njegova strateška vloga in zgodovinska funkcija zaščite monetarne in finančne stabilnosti.

Vlaganje po standardu London Good Delivery (LBMA) ostajajo najpogostejša oblika fizičnega zlata – tako za nakup (56 %) kot za hrambo (88 %). Vse bolj pa se uveljavljajo domači programi odkupa zlata – predvsem v državah v razvoju, ki želijo izkoristiti lastno rudarsko proizvodnjo. Več kot polovica teh držav že ima vzpostavljene takšne programe.

Spreminja se tudi način skladiščenja – čeprav Bank of England ostaja najpogostejši kraj za hrambo (64 % vprašanih), se vse več bank odloča za domače shranjevanje. 59 % vprašanih shranjuje vsaj del zlata znotraj meja svoje države, kar je pomemben skok v primerjavi z lanskih 41 %. Trenutno 44 % vprašanih centralnih bank aktivno upravlja z zlatnimi rezervami – najpogosteje z namenom povečanja donosnosti (85 %) ali zmanjšanja tveganja (22 %).

Zlato ostaja ključno zatočišče v turbulentnih časih

Raziskava iz leta 2025 potrjuje to, kar tržni analitiki že dolgo poudarjajo: zlato ni relikt preteklosti, ampak ključno orodje sodobne monetarne in finančne politike. V svetu, ki postaja vse bolj razdrobljen in nepredvidljiv zlato ponuja stabilnost, prilagodljivost in nevtralnost, ki je številne druge rezerve preprosto ne morejo nuditi.

Ne glede na to, ali gre za zaščito pred inflacijo, zmanjšanje odvisnosti od dolarja ali strateško pozicioniranje sredi geopolitičnih pretresov – centralne banke pošiljajo jasno sporočilo: zlato še vedno zaseda osrednje mesto v globalnem finančnem sistemu – in morda je ta vloga danes celo pomembnejša kot kadar koli prej.