Ljudska banka Kitajske razvija novo strategijo, s katero bi Kitajska lahko postala varuhinja tujih zlatih rezerv. Če se bo strategija izkazala za uspešno, bi lahko na novo opredelila ravnovesje moči v mednarodnem finančnem sistemu in izzvala trenutno prevlado zahodnih finančnih središč, kot sta London in New York.

Po novem konceptu bi lahko kitajski zavezniki in prijatelji kupovali in hranili obstoječe zlate rezerve na Kitajskem, vendar le za namene varnega shranjevanja, ne da bi pri tem izgubili dejansko lastništvo. To bi Kitajski omogočilo okrepitev vpliva na trgu plemenitih kovin, hkrati pa bi dodatno spodbudilo dedolarizacijo z varnejšim prenosom deviznih rezerv v zlato za države, ki se za to odločijo.

Zlato postaja ključni instrument pri novi opredelitvi geopolitičnih odnosov

V času naraščajočih geopolitičnih napetosti in padajočega zaupanja v ameriški dolar si centralne banke prizadevajo povečati delež zlatih rezerv, da bi se zaščitile v primeru finančnih kriz in širjenja različnih konfliktov, ki divjajo po svetu.

Ko se je leta 2022 začela vojna v Ukrajini, so zahodne države uvedle sankcije in zamrznile velike količine ruskih deviznih rezerv približno 300 milijard dolarjev, kar je pri mnogih centralnih bankah vzbudilo zaskrbljenost in strahove glede varnosti lastnih rezerv. Če je mogoče finančne vire instrumentalizirati in uporabiti kot orožje v geopolitičnih pretresih, to predstavlja znatno tveganje za finančno stabilnost države, zato je diverzifikacija nujna.

Od takrat so centralne banke po vsem svetu začele kopičiti znatne količine zlata za namen diverzifikacije več kot 1000 ton na leto, kar je rekordna količina v zadnjih 70 letih. Kitajska je med državami, ki so močno povečale svoje zlate rezerve (na približno 2300 ton), vendar uradno še vedno hranijo bistveno manjše količine kot Združene države (več kot 8130 ton), kar pušča veliko prostora za nadaljnje povečanje.

Cena zlata je prav tako poskočila na rekordne ravni, tako v dolarjih (3800 ameriških dolarjev za unčo) kot v evrih (3200 evrov za unčo), napovedi analitikov pa kažejo, da bi se cena prihodnje leto lahko gibala v razponu od 4000 do 5000 dolarjev oziroma evrov za unčo. Zlato je v tem obdobju v svetovnih rezervah centralnih bank prehitelo tudi evro in ameriške državne obveznice.

Zlato se je tako uveljavilo kot dejansko ključni instrument za varovanje pred tveganji in varno zatočišče za centralne banke v času povečane geopolitične negotovosti. Najnovejša poteza Kitajske je logična posledica vsega, kar smo videli v zadnjih nekaj letih.

Kitajska si prizadeva olajšati dedolarizacijo in fizično zavarovati zlato držav, ki se od dolarja odmikajo, hkrati pa povečuje svoj diplomatski vpliv v svetu in vpliv na svetovnem trgu zlata. Nekatere države jugovzhodne Azije so že izrazile zanimanje za nove kitajske dogovore v zvezi s shranjevanjem tujega zlata.

Mehanizem shranjevanja tujega zlata bi se izvajal prek Šanghajske borze zlata (SGE)

Kitajska želi zagotoviti shranjevanje tujega zlata z uporabo infrastrukture Šanghajske borze zlata (SGE). Šanghajska borza zlata je bila ustanovljena leta 2002, njen mednarodni odbor pa je bil ustanovljen leta 2014, da bi pritegnila tuje vlagatelje.

SGE je letos v Hongkongu vzpostavila tudi svoje trezorje, kar olajša internacionalizacijo in dostop tujih udeležencev do njenega trga, hkrati pa odpravlja logistične ovire. Mednarodni odbor SGE in vse njegove transakcije so pod regulativnim nadzorom Ljudske banke Kitajske, ki naj bi zagotovila varnost celotne operacije.

Do leta 2023 je SGE zrasla v največjo fizično borzo zlata na svetu glede na obseg trgovanja. SGE je leta 2023 predstavljala več kot 75 % svetovnega obsega trgovanja z zlatom, zaradi česar je SGE ključni tekmec Londonu oziroma Londonskemu združenju trgovcev z zlatom (LBMA), ki obravnava približno 90 % svetovnega trgovanja z zlatom na prostem trgu (OTC).

Kitajska želi s svojo najnovejšo potezo konkurirati tudi Bank of England, ki že več kot tri stoletja zagotavlja storitve skladiščenja zlata za tuje države in v svojih skladiščih hrani več kot 5000 ton tujega zlata. Ali bo Kitajski uspelo končati prevlado Londona, bomo še videli, vendar so prvi znaki spremembe v mednarodnih finančnih odnosih že vidni.

Države v razvoju imajo običajno večji odstotek svojih rezerv v zlatu, prav zaradi strahu pred zahodnimi sankcijami in zamrznitvijo deviznih rezerv, Kitajska pa bi lahko zlahka razširila svoj vpliv na take države s ponudbo storitev skrbništva za njihovo zlato.

Takšne spremembe bi lahko pomembno vplivale na geopolitične pretrese, spremenile svetovni finančni red in kar je ključno za številne vlagatelje v zlate kovance in palice, ohranile zlato v središču mednarodne politike še vrsto let, s čimer bi povečale njegovo povpraševanje in dvignile njegovo ceno na nove rekordne ravni.