1.12.2025.

Cene plemenitih kovin so letos strmo vzletele. Cena zlata se je namreč zvišala za 41,4 %, cena srebra pa za neverjetnih 77,5 %. Dejstvo, da je srebro v odstotkih znatno prekašalo zlato, potrjuje trend, ki mu priča že nekaj časa, in sicer vrnitev razmerja med ceno zlata in srebra v ravnovesje.

Cena srebra je bila namreč že leta podcenjena glede na ceno zlata, kar pomeni, da se je razmerje znatno premaknilo v korist zlata in odstopalo od prejšnjih zgodovinskih povprečij. Po vseh ocenah se je razmerje zdaj začelo vračati v ravnovesje, kar pomeni, da bi lahko srebro v prihodnjem obdobju še naprej hitro raslo glede na zlato.

Zlato in srebro kot varna zavetja v negotovih časih

Na splošno močna rast zlata in srebra odraža globoke spremembe v svetovni gospodarski in geopolitični strukturi ter signalizira vrnitev zaupanja v oprijemljiva sredstva kot varna zavetja pred negotovostjo. Zlato je ponovno potrdilo svojo vlogo hranilca vrednosti in preseglo številne psihološke pragove, vključno z rekordno visokima 4342 dolarji oziroma 3727 evri za unčo. 

Njegovo rast so spodbudile nenehne geopolitične napetosti, zlasti trgovinski in politični pretresi med velikimi svetovnimi silami, kot sta Združene države Amerike in Kitajska, ter splošna globalna nestabilnost. Ko tradicionalni kapitalski trgi kažejo šibkost, vlagatelji nagonsko iščejo zaščito v plemenitih kovinah z dolgo zgodovino zanesljivosti. Te dejavniki še poslabšujejo znižanja obrestnih mer s strani Zveznih rezerv in drugih centralnih bank, kar zmanjšuje oportunitetne stroške posedovanja zlata v primerjavi z obveznicami ali prihranki. 

Hkrati je srebro doživelo še večji porast, saj je po odstotni rasti preseglo zlato. Ta meteorski vzpon srebra, ki ga pogosto imenujejo »kovina prihodnosti«, je rezultat edinstvene kombinacije dejavnikov. Čeprav ima veliko enakih gonilnih sil za naložbe kot zlato – geopolitično tveganje in pričakovanja nižjih obrestnih mer – srebro izstopa zaradi svoje ključne vloge v industrijskih aplikacijah. Srebro je nepogrešljivo v visokotehnološkem in zelenem energetskem sektorju. Je bistven material za proizvodnjo sončnih panelov, električnih vozil in celo podatkovnih centrov za umetno inteligenco. 

Močan globalni premik k trajnosti in ogromne naložbe v obnovljive vire energije in elektrifikacijo so ustvarile izjemno povpraševanje po srebru v industrijskem sektorju. Poleg tega so znatno pomanjkanje ponudbe in nizke zaloge v večjih trgovskih središčih, kot je London, povzročile fizično pomanjkanje, ki je cene dvignilo na zgodovinsko najvišjo raven in doseglo celo 57 dolarjev oziroma 49 evrov za unčo.

Centralne banke so glavni dejavniki rasti cene zlata

Glavna dejavnika tega ogromnega skoka sta sprememba svetovne denarne politike in trajno povečana geopolitična tveganja. Pričakovanja, da bodo centralne banke po vsem svetu, na čelu z ameriško centralno banko Federal Reserve, nadaljevale s ciklom zniževanja obrestnih mer za boj proti upočasnitvi gospodarstva, neposredno vplivajo na cene plemenitih kovin. Nižje obrestne mere zmanjšujejo privlačnost instrumentov s fiksnim donosom, kot so obveznice, kar povečuje privlačnost zlata in srebra, ki sicer ne prinašata neposrednega donosa v smislu obresti, vendar zaradi dviga cen služita kot odlična zaščita pred devalvacijo valute in inflacijo.

Hkrati se nadaljuje trend kopičenja fizičnega zlata s strani centralnih bank, zlasti tistih na vzhodu. Države po vsem svetu sistematično kupujejo zlate rezerve, da bi zmanjšale svojo odvisnost od ameriškega dolarja in ustvarile odpornost na morebitne sankcije ali svetovne finančne pretrese. To institucionalno povpraševanje zagotavlja močno dolgoročno podlago za ceno zlata, ne glede na kratkoročna nihanja na trgu. Napetosti med ZDA in Kitajsko, carinske vojne in konflikti v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu so še dodatno utrdile status plemenitih kovin kot nepogrešljivega dela portfelja za zaščito pred nepredvidljivimi geopolitičnimi krizami.

Srebro kot industrijska super kovina

Čeprav zlato ostaja ultimativni investicijski raj, se srebro vse bolj pozicionira kot dvojno sredstvo – investicijska kovina in ključna industrijska surovina. Njegova bistveno višja rast kot pri zlatu (77,5 % v primerjavi z 41,4 %) poudarja pomen industrijskega povpraševanja. V industriji ima srebro najboljšo električno in toplotno prevodnost od vseh kovin, zaradi česar je nepogrešljivo v sodobni elektroniki. 

Ogromen zagon v svetovnem energetskem prehodu, s poudarkom na sončni energiji, je glavni dejavnik povpraševanja po srebru, ki se uporablja za izdelavo fotovoltaičnih celic. Analitiki ocenjujejo, da bo povpraševanje po srebru v solarnem sektorju še naprej raslo in bo predstavljalo vse večji del celotnega povpraševanja po tej kovini. Zaradi tega industrijskega vidika je cena srebra dovzetna za ciklična gospodarska gibanja, hkrati pa ji daje edinstven potencial za rast, ko nove tehnologije dozorijo. 

Poleg tega se razmerje med ceno zlata in srebra, po relativno dolgem obdobju prevlade zlata, počasi vrača v ravnovesje. To mnoge vlagatelje vodi do sklepa, da bo srebro še naprej raslo hitreje kot zlato in da ima v prihodnjem obdobju velik potencial za nadaljnjo rast.

Cene zlata in srebra bi lahko v letu 2026 še naprej naraščale

Analitiki in večje finančne institucije so glede prihodnosti plemenitih kovin izjemno optimistični. Po ocenah ene največjih bank na svetu, UBS, bi se cena zlata v prvi polovici prihodnjega leta lahko dvignila na 4900 dolarjev za unčo, kar je skoraj 15-odstotno povečanje. Hkrati analitiki Bank of America napovedujejo dvig cene zlata na 5000 dolarjev in cene srebra na 65 dolarjev za unčo v letu 2026.

Ta optimizem temelji na pričakovanem nadaljevanju politike nizkih obrestnih mer, vztrajno visokem povpraševanju centralnih bank, znižanju obrestnih mer s strani FED in drugih centralnih bank, fiskalnih in političnih težavah v ZDA ter nenehno naraščajočih geopolitičnih tveganjih.

Če bo svetovno gospodarstvo vstopilo v globljo recesijo, bi lahko povpraševanje po plemenitih kovinah kot varnih zatočiščih pridobilo še večjo robustnost. Izjemna rast cen zlata in srebra od začetka leta trenutno kaže na močan premik v razmišljanju vlagateljev k oprijemljivim sredstvom v obdobju gospodarske in politične negotovosti. Plemenite kovine, kot sta zlato in srebro, so se vsekakor uveljavile kot pomemben steber zaščite premoženja, medtem ko se srebro vse bolj uveljavlja kot industrijska kovina prihodnosti.