Nova globalna kriza zaradi vojne na Bližnjem vzhodu? Kako se pripraviti?

Se soočamo z novo globalno krizo zaradi regionalne vojne, ki trenutno poteka na Bližnjem vzhodu? Hormuška ožina, skozi katero gre 25 % svetovne nafte in 20 % zemeljskega plina, je zaprta, Evropska centralna banka pa že opozarja na morebitno povečanje inflacije, če se bo vojna nadaljevala.

Če se bo to stanje nadaljevalo, bi se lahko cena nafte znatno zvišala, kar bi povzročilo zvišanje cen vseh drugih izdelkov in storitev. V takšnem scenariju je možna tudi nova globalna gospodarska kriza. Takšne razmere pogosto vodijo do znatnega zvišanja cene zlata, saj vlagatelji bežijo v varna zavetja. Ali so pred nami novi rekordni stroški zlata in ali bi se morali začeti pripravljati na krizo, preden se resno razvnema, izveste v preostalem delu članka.

Regionalna vojna na Bližnjem vzhodu – ali nas čaka svetovna kriza?

V ameriško-izraelskem napadu na Iran je bilo prizadetih več kot 130 mest, pri tem pa je bil ubit tudi vrhovni voditelj Irana Ali Hamenej, ki je državi vladal 36 let, in številni potencialni kandidati, ki naj bi ga nadomestili. Trenutno iransko vodstvo meni, da je bila rdeča črta prestopljena in da se je začela »pot brez povratka«.

Zabeleženi so že iranski napadi z brezpilotnimi letalniki in raketami na ameriške in britanske baze, na Izrael in na naftne rafinerije v regiji. Napadi so vključevali tarče v številnih državah: Katarju, Bahrajnu, Jordaniji, Kuvajtu, ZAE, Omanu, Cipru in Savdski Arabiji. Po drugi strani pa je Izrael grozil s kopensko invazijo na Libanon, tj. na tamkajšnje trdnjave Hezbolaha.

Hormuška ožina, skozi katero poteka skoraj 25 % svetovne nafte in 20 % zemeljskega plina, je trenutno zaprta, v Savdski Arabiji pa je bil napaden tudi eden najpomembnejših naftnih vozlišč na svetu, Ras Tanura. Iran je šesti največji proizvajalec nafte na svetu in njegova oskrba z nafto bi lahko bila motena. Posledično se je cena nafte (Brent) že zvišala za 15%, medtem ko je zemeljski plin v Evropi v samo nekaj dneh poskočil za 20 %.

Je prihodnost petrodolarja in OPEC-a vprašljiva?

Če se bo to stanje nadaljevalo v prihodnjih tednih, bi lahko cene nafte presegle 130 dolarjev za sod, v najslabšem primeru pa bi se zvišale za do 2,5-krat. Tudi Evropa bi lahko zaradi pomanjkanja in naraščajočih cen plina doživela energetsko krizo. To bi lahko posledično povzročilo zvišanje cen vseh izdelkov in storitev ter na koncu svetovno gospodarsko krizo.

Poleg tega bi se lahko OPEC zaradi iranskih napadov na Savdsko Arabijo sesul, saj sta tako Iran kot Savdska Arabija člana te organizacije. Tudi petrodolar je zadnjih petdeset let temeljil na savdski nafti in bi lahko utrpel močan udarec. Savdska Arabija z dolarji, ki jih prejme za svojo nafto, kupuje ameriške državne obveznice. To pomaga financirati ameriški dolg, pa tudi dolarizacijo mednarodne trgovine. Brez nafte se tak sistem “sesuje”.

Veliki igralci se obračajo stran od dolarja in kopičijo zlato

Veliko povpraševanje po fizičnom zlatu s strani centralnih bank in velikih investicijskih bank je posledica situacije, v kateri veliki institucionalni vlagatelji vse bolj prepoznavajo tveganje posedovanja dolarjev in ameriških državnih obveznic ter na zlato gledajo kot na stabilno alternativo. Poleg notranjih fiskalnih in monetarnih težav ZDA vojne, kot je ta v Iranu, znatno povečajo tveganje dolarja.

Poleg potencialne grožnje petrodolarju obstaja še ena sporna točka za dolar. Azijska gospodarstva, vključno z Indijo in Kitajsko, so še posebej izpostavljena posledicam nedavnega konflikta. Ta eskalacija je veliko bolj občutljiva kot prejšnja intervencija v Venezueli, ko je Kitajska ostala zadržana glede blokiranja venezuelske nafte. Tokrat bi se lahko največji ameriški tekmec odzval.

Namesto da bi se vključila v konflikt, bi Kitajska lahko prodala veliko količino ameriških državnih obveznic in omejila izvoz srebra in drugih redkih zemeljskih kovin. To bi močno škodovalo stabilnosti dolarja in motilo ameriške dobavne verige. Možnost takšnega scenarija je prav tisto, kar institucionalne vlagatelje, kot so centralne banke in velike investicijske banke, odvrača od dolarja in jih usmerja k varnim naložbam, kot je zlato.

Ali prihaja svetovna kriza in kako se nanjo pripraviti? Ali nas čaka velika rast cene zlata?

Strateška usmeritev velikih igralcev je jasna. Fizično zlato je sredstvo brez tveganja tretjih oseb in stabilen temelj za finančno in monetarno stabilnost. Zaradi tega ni presenetljivo, da sistemsko pomembne investicijske banke, kot so J.P. Morgan, Goldman Sacha in Bank of America, napovedujejo poglabljanje globalne nestabilnosti in situacijo, v kateri se bo cena zlata v letu 2026 dvignila nad 6,300 dolarjev za unčo.

Vlaganje v zlato je dolgoročna dejavnost in ena najučinkovitejših zaščit v negotovih časih, polnih kriz, vojn in visoke inflacije. Njegova cena se je v zadnjih 20 letih povečala za več kot 850 %, s povprečno letno rastjo več kot 11 %. V zadnjih petih letih je ta rast znašala več kot 200 %, kar je številne vlagatelje rešilo pred inflacijo in prineslo znatne dobičke.

Po ocenah analitikov bi se cena zlata letos lahko povečala za skoraj 20 %. Zaradi tega je zdaj najboljši čas za vlaganje v zlato in pripravo na prihodnje krize.