Ameriški dolar drastično izgublja na vrednosti

Ameriški dolar svetovna rezervna valuta, od katere je v veliki meri odvisen globalni denarni sistem je v krizi, ki mnogim uide “pod radarjem”. Dolarski indeks DXY je v prvih šestih mesecih padel za kar 10,7 % kar je najslabše prvo polletje od leta 1973.

Gre za indeks, ki meri moč dolarja v primerjavi z drugimi pomembnimi svetovnimi valutami, kot so evro, jen ali funt in ga ekonomisti ter vlagatelji uporabljajo kot pokazatelj privlačnosti dolarja na trgu. Ta velik padec kaže na pomembne strukturne težave, s katerimi se soočata ZDA in njihova valuta, ter nakazuje spremembo paradigme v kateri dolar postopoma izgublja svoj vpliv.

Ameriški javni dolg podira rekorde

Ameriški javni dolg je presegel 37 bilijonov dolarjev in še naprej raste, kar povečuje negotovost vlagateljev glede naložb v ameriški dolar. Vedno več analitikov opozarja na dolgoročno nevzdržnost ameriškega zadolževanja medtem, ko zagovorniki moderne monetarne teorije menijo, da se ZDA lahko neomejeno zadolžujejo, dokler je dolar svetovna rezervna valuta.

Tudi če to drži, ostaja ena neprijetna resnica za ameriške politike in centralne bančnike: skoraj petina (!) zveznega proračuna gre zdaj za plačevanje obresti na dolg. Za primerjavo – to je več, kot ZDA namenijo za vojsko najmočnejšo vojaško silo na svetu. To dodatno povečuje previdnost med vlagatelji, kar se odraža tudi v tečaju dolarja.

Dedolarizacija kot odgovor na ameriško dominacijo

Poleg visokega dolga je eden glavnih razlogov za padec dolarja tudi dedolarizacija – proces zmanjševanja deleža dolarja v deviznih rezervah in plačilnih transakcijah po svetu. Fenomen dedolarizacije je posledica geopolitičnih razmer v svetu, ki druge velike sile, kot sta Rusija in Kitajska silijo v zmanjšanje odvisnosti od ameriškega dolarja.

Po ruski invaziji na Ukrajino so zahodne države pod vodstvom ZDA zamrznile ruske devizne rezerve v dolarjih in evrih v vrednosti več kot 300 milijard dolarjev. To je ustvarilo precedens uporabe dolarja kot orožja za dosego geopolitičnih ciljev. Po tej potezi so številne azijske države med njimi Kitajska, začele postopno zmanjševati svojo odvisnost od dolarja, saj ta ni več varna naložba – ZDA lahko to premoženje zamrznejo ali zasežejo, kadar koli želijo.

Zlato – zamenjava za dolar?

Padec zaupanja v ameriški dolar je povzročil povečano povpraševanje po zlatu kot alternativni obliki deviznih rezerv, ki ni pod nadzorom držav a je globalno priznana. Centralne banke po svetu v zadnjih letih pospešeno povečujejo svoje zlate rezerve, da bi stabilizirale lastne valute in se postopoma oddaljile od prevelike odvisnosti od dolarja.

Pred kratkim je zlato preseglo evro in postalo druga najpogostejša oblika deviznih rezerv na svetu – takoj za ameriškim dolarjem. A tudi delež dolarja v deviznih rezervah hitro pada. Pred desetimi leti je znašal več kot 65 % danes pa le še 57,8 %,  s trendom nadaljnjega padanja.

Če pogledamo padec vrednosti dolarja,  nevzdržen ameriški javni dolg in geopolitične dejavnike, ki zmanjšujejo odvisnost velikih sil od dolarja – je jasno zakaj raste povpraševanje po zlatu. Ne le s strani centralnih bank, temveč tudi s strani posameznih vlagateljev, ki z vlaganjem v zlato zmanjšujejo svojo izpostavljenost negativnim učinkom postopnega propada ameriškega dolarja.