Zakaj evro na dolgi rok neizogibno izgublja na vrednosti?

19. 2. 2025.

Evro je uradna valuta, ki jo izdaja Evropska centralna banka in se uporablja predvsem v evroobmočju, skupini 20 držav članic. Je druga najbolj zastopana valuta v svetovnih deviznih rezervah, zato pogosto velja za zelo varno in stabilno valuto.

Toda kako varen je evro v resnici in zakaj dolgoročno nenehno izgublja svojo vrednost?

Evro je od uvedbe izgubil skoraj polovico vrednosti

Evro je bil kot obračunska valuta na svetovnih finančnih trgih uveden leta 1999, njegovi bankovci in kovanci pa so vstopili v standardno uporabo leta 2002. Pred evrom so pri nas, pa tudi v Evropi, ljudje pogosto uporabljali nemško marko (DM) kot referenčno vrednost v pogovorih zaradi njene stabilnosti v razmerju do valut, kot so tolarji, kune ali druge manjše valute.

Ob uvedbi evra je bil menjalni tečaj nemške marke 1 € za približno 2 nemški marki, kar pomeni, da naj bi bil evro dvakrat močnejši od nekdanje marke. Mnogi ljudje so mnenja, da se je za nekdanjih sto mark lahko kupilo vse, kar pomeni, da je bila njihova kupna moč ob uvedbi bistveno večja od petdesetih evrov.

Še huje, evro je od uvedbe zaradi inflacije, ki je v povprečju znašala 2,2 % letno, izgubil skoraj 45 % vrednosti. Zdaj niti s 100 evri ne moremo kupiti tistega, kar smo včasih lahko kupili s 100 markami.

Evro bo v nekaj desetletjih izgubil še polovico svoje vrednosti

Svetovne centralne banke si pogosto prizadevajo vzdrževati ciljno stopnjo inflacije okoli 2 %, saj menijo, da je to idealen ukrep za doseganje gospodarske stabilnosti. A tudi v tako idealnih razmerah bi evro v dobrih 30 letih izgubil skoraj polovico svoje trenutne vrednosti.

To pomeni, da bomo čez nekaj desetletij s 100 evri lahko kupili polovico manj izdelkov ali storitev kot danes. In to v primeru, da je povprečna stopnja inflacije v tem obdobju res okoli 2%. Vprašanje pa je, ali bo inflacija dejansko ostala na tej ravni. Kaj pa, če pride do velike gospodarske krize in evro še dodatno izgubi svojo vrednost?

Poleg tega se evroobmočje sooča s številnimi drugimi težavami. Težko je voditi skupno, usklajeno politiko v razmerah, ko severnoevropska gospodarstva delujejo na popolnoma drugačni osnovi kot tista na jugu. Dolgoročna vizija evra je zato negotova in nihče ne ve, ali bo evropska valuta kaj vredna in ali bo čez dve ali tri desetletja sploh obstajala.

Zakaj evro stalno izgublja na vrednosti?

Dejstvo je, da vse valute danes, vključno z evrom, izgubljajo vrednost zaradi t.i Fiat valute – valute brez realnega premoženja, ki bi jih podpirala. To so postale leta 1971, ko je bil v ZDA odpravljen zlati standard, kar je pomenilo, da vse svetovne valute, vezane na ameriški dolar prek sporazuma iz Bretton-Woodsa, niso bile več podprte z zlatom.

Takrat so izginile vse praktične omejitve za povečanje papirnatega denarja v obtoku in dolgoročna inflacija je postala neizogibna. Poleg tega se številnim velikim državam in skupinam držav takšna inflacija zdi primerna, ker jo uporabljajo za razvrednotenje nakopičenih javnih dolgov. In dokler prevladuje monetarni red, ki smo ga opisali, se proces izgubljanja vrednosti valut, kot sta dolar in evro, ne bo ustavil.

Vendar je večina fiat valut v zgodovini, več kot 620 od 800, na neki točki propadla. K temu je največ prispevala hiperinflacija ali ukinitev s političnim dekretom, s čimer bi mnogi izgubili vrednost svojih prihrankov. Ali enaka usoda čaka tudi današnje fiksne valute, kot je evro? Nimamo kristalne krogle, a vsi vidimo, da so digitalne valute že v povojih, ki bi lahko nadomestile sedanje papirnate različice.

Zlato vedno ohrani svojo vrednost

Zlato kot resnična dobrina ima intrinzično vrednost zaradi svojih specifičnih fizikalnih lastnosti in omejene ponudbe. Za razliko od evra in drugih fiat valut je zlato ohranilo svojo kupno moč skozi vso zgodovino človeške civilizacije in v praktično vseh kulturah. Kar si lahko kupil za določeno količino zlata v starem Rimu ali pred sto leti, lahko kupiš še danes in verjetno boš čez sto let, ker je zlato vedno nekaj vredno.

Od odprave zlatega standarda, ko je zlato postalo predmet menjave na svetovnih trgih, se je cena zlata v dolarjih povečala za več kot 5500 %, ameriški dolar pa je izgubil skoraj 87 % svoje kupne moči. V evrih se je cena zlata v zadnjih dveh desetletjih povečala za približno 760 % oziroma v povprečju dobrih 10 % na leto.

Rast cene zlata tako ščiti pred inflacijo in omogoča ne le ohranjanje vrednosti, temveč tudi precejšen dobiček njegovim vlagateljem. Za tiste, ki vlagajo v naložbeno zlato v obliki zlatih kovancev in zlatih palic, je še ena prednost, da je neobdavčeno, kar pomeni, da ves dobiček od podražitev ostane v njihovih rokah.