Glede na novo poročilo Svetovnega sveta za zlato je tretje četrtletje 2025 zaznamovalo zgodovinsko najvišje vrednosti svetovnega povpraševanja in rasti cene zlata. Sredi visoke inflacije, šibkejšega dolarja in nenehnih geopolitičnih napetosti je zlato ponovno potrdilo svoj status univerzalnega varnega zatočišča in ključnega sredstva za diverzifikacijo v portfeljih širokega kroga vlagateljev.
Skupno povpraševanje, vključno s transakcijami na prostem trgu (OTC), se je povečalo za 3 % na 1313 ton, kar je najvišja četrtletna številka doslej. Vrednostno gledano je to 44-odstotni skok. Glavni dejavniki te rasti so bili vlagatelji v zlate palice in kovance, pa tudi centralne banke, ki so povečale svoje nakupe in ostale trdno sidro stabilnosti na trgu.
Cena zlata je v tem obdobju dosegla 13 novih rekordnih ravni in četrtletje zaključila skoraj 40 % višje kot leto prej (v dolarjih). V tem obdobju je Londonsko združenje trgov plemenitih kovin (LBMA) zabeležilo trinajst novih rekordnih vrednosti, kar kaže na to, kako močan je trg plemenitih kovin. Takšna rast cen je sprožila plaz investicijskih prilivov. Naložbe v investicijsko zlato so se v primerjavi z istim četrtletjem lani povečale za 17 %.
Investicijski sektor je bil eden glavnih gonilnikov trga zlata
Skupno investicijsko povpraševanje (vključno s palicami, kovanci in ETF-ji) se je povečalo za 47 % na 537 ton, kar je več kot podvojilo vrednost v primerjavi z lanskim letom. Od tega je povpraševanje po investicijskem zlatu znašalo 315,5 tone, kar je 17-odstotno povečanje v primerjavi z istim četrtletjem lani. Povpraševanje v Aziji je bilo izjemno močno, kar je posledica padca vrednosti lokalnih valut in pojava »FOMO« (strah pred zamudo), ki je močno motiviral male vlagatelje.
Najmočnejša aktivnost je bila zabeležena v Indiji, kjer se je povpraševanje po investicijskem zlatu povečalo za 20 % na 92 ton, pa tudi na Kitajskem, ki je kljub visoki ceni zlata ohranila močno 19-odstotno rast. Posebej zanimivo je, da so mnogi potrošniki, ki tradicionalno kupujejo zlati nakit, svojo porabo preusmerili na zlate palice in kovance, kar potrjuje vse večje dojemanje zlata kot naložbe in ne le estetskega blaga.
Centralne banke med ključnimi gonilniki rasti povpraševanja
Centralne banke so že več let hrbtenica stabilnega povpraševanja po zlatu, leta 2025 pa se je njihova aktivnost ponovno močno povečala. V tretjem četrtletju so kupile neto 220 ton zlata – 28 % več kot v drugem četrtletju in 10 % več kot v enakem obdobju leta 2024. Na letni ravni je od januarja do septembra 2025 skupno povpraševanje znašalo 634 ton, kar je precej nad povprečjem od 400 do 500 ton v prejšnjem desetletju.
Največji posamezni kupec v tretjem četrtletju je bila Nacionalna banka Kazahstana, ki je svoje rezerve povečala za 18 ton na skupno 324 ton. Sledila ji je Centralna banka Brazilije, ki je po štiriletnem premoru kupila 15 ton, s čimer je svoje zlate rezerve povečala na 145 ton. Nova povečanja so zabeležile tudi Turčija, Kitajska, Gvatemala in več manjših držav, kot so Češka, Irak in Gana. Skupno se 66 % vseh nakupov centralnih bank v četrtletju nanaša na tako imenovane neprijavljene transakcije, kar kaže na to, da nekatere države diskretno povečujejo svoje zlate rezerve, ne da bi podatke neposredno objavile mednarodnim institucijam.
Diverzifikacija rezerv in odmik od dolarja ponovno v središču pozornosti
Nacionalna banka Poljske (NBP) je kljub začasni zaustavitvi nakupov od maja ohranila svoj položaj največjega posameznega kupca zlata v letu 2025. Hkrati je Poljska napovedala namero, da bo delež zlata v svojih mednarodnih rezervah povečala z 20 % na 30 %, kar potrjuje njeno dolgoročno strategijo diverzifikacije in zaščite pred valutnimi in geopolitičnimi tveganji. Podobna sporočila prihajajo tudi iz drugih držav v razvoju, katerih centralne banke poskušajo zmanjšati svojo odvisnost od ameriškega dolarja in povečati odpornost svojih deviznih rezerv.
To vedenje centralnih bank ima tudi širši makroekonomski kontekst. V prvih devetih mesecih leta 2025 je ameriški dolar oslabel, pričakovanja o znižanju obrestnih mer v ZDA pa so spodbudila strah pred stagflacijo. V takšnem okolju se je zlato ponovno uveljavilo kot univerzalni hranilec vrednosti. Centralne banke, zlasti tiste v državah z rastočimi deviznimi rezervami, so se odzvale s povečanjem svojih zalog zlata, s čimer so okrepile njegovo monetarno in strateško funkcijo v svetovnem finančnem sistemu.
Zlato se je uveljavilo kot ključ do monetarne stabilnosti in neodvisnosti
Tretje četrtletje leta 2025 je potrdilo, da zlato ponovno prevzema osrednje mesto v svetovnem monetarnem sistemu. Institucionalni kupci – centralne banke in vlagatelji v fizično zlato – so prevzeli prevladujočo vlogo. Nakupi centralnih bank, ki predstavljajo približno petino celotnega svetovnega povpraševanja, odražajo globok strukturni premik v upravljanju mednarodnih rezerv. Vedno več držav zlato ne vidi le kot varovanje pred inflacijo, temveč tudi kot instrument suverenosti in neodvisnosti od rezervnih valut, kot je ameriški dolar.
Hkrati vlagatelji po vsem svetu vse bolj obravnavajo zlato kot dolgoročno zatočišče stabilnosti, zlasti v fizični obliki zlatih palic in kovancev. Kombinacija institucionalnega in zasebnega povpraševanja je leta 2025 ustvarila najbolj dinamičen trg zlata v sodobni zgodovini. Zlato je tako vstopilo v novo obdobje monetarnega pomena, v katerem je njegova vloga globalnega garanta stabilnosti močnejša kot kdaj koli prej.
Napovedi za prihajajoče obdobje – nadaljevanje pozitivnega trenda
Napovedi Svetovnega sveta za zlato za konec leta 2025 napovedujejo nadaljevanje močne naložbene aktivnosti, z možnostjo manjših korekcij cen zaradi tehničnih dejavnikov in občasnega “pobiranja smetane” s strani špekulantov, ki izkoriščajo kratkoročna nihanja cen. Povpraševanje po zlatih palicah in kovancih bo verjetno ostalo veliko, zlasti na Kitajskem in v Indiji. Vloga ameriškega dolarja in denarne politike Zveznih rezerv ostaja ključna, kar pomeni, da bosta morebitna nadaljnja oslabitev dolarja in znižanje obrestnih mer podpirala rast cene zlata.
Pričakovani letni nakupi centralnih bank v letih 2025 in 2026 ostajajo med 750 in 900 tonami. Opazno je, da se nakupi širijo na vse več držav, vključno z novimi udeleženkami, kot so Brazilija, Gvatemala in Češka. Rezultati ankete za leto 2025 kažejo, da centralne banke načrtujejo nadaljnjo diverzifikacijo svojih rezerv v zlato, kar je posledica geopolitične negotovosti in naraščajočih fiskalnih tveganj, saj si prizadevajo zagotoviti dolgoročno denarno stabilnost.
