Novo poročilo Svetovnega sveta za zlato kaže, da se je skupno povpraševanje po zlatu v drugem četrtletju 2025 medletno povečalo za 3 % na 1249 ton, pri čemer je vrednost poskočila za več kot 45 %.
Glavni dejavnik je bila nadaljnja močna rast naložb v zlato. Ta trend so povzročili geopolitična negotovost, spreminjajoče se trgovinske politike in naraščajoče cene zlata.
Močna rast investicijskega povpraševanja po zlatu
Naložbe v zlato so v prejšnjem četrtletju pomembno prispevale k rasti skupnega povpraševanja po zlatu. Prvo in drugo četrtletje letošnjega leta sta skupaj predstavljala najmočnejše prvo polovico leta za investicijsko povpraševanje od leta 2013. Skupne naložbe so znašale 477,2 ton, kar je 78 % več kot v enakem obdobju lani. Od tega je fizično zlato v obliki zlatih kovancev in zlatih palic predstavljalo 307 ton, kar je 11 % več kot v enakem obdobju lani. »Papirnato zlato« v obliki ETF-jev je predstavljalo 170 ton.
Povpraševanje po investicijskem zlatu je bilo v Aziji precej močno. Na Kitajskem je znašalo 115 ton, kar je 44-odstotno povečanje v primerjavi z enakim obdobjem leta 2024, skupaj s prvim četrtletjem letošnjega leta pa 239 ton – najvišja raven od leta 2013. Rast povpraševanja na Kitajskem je povzročila zaskrbljenost zaradi izzivov za domače gospodarstvo, močne rasti cen in pomanjkanja varnih naložbenih alternativ. V Indiji je povpraševanje po zlatih kovancih in zlatih palicah znašalo 46 ton, kar je 7-odstotno povečanje v primerjavi s prejšnjim letom in osmo zaporedno četrtletje rasti. Povečano povpraševanje je bilo opaženo tudi na Bližnjem vzhodu natančneje v Iranu, zaradi inflacije in konfliktov – 13 ton od skupno 31 ton v celotni regiji, kar je tudi najvišja raven v zadnjih šestih letih.
V Evropi je povpraševanje znašalo 28,4 ton oziroma več kot 156 % kot v istem četrtletju leta 2024, k temu pa je največ prispevala Nemčija, kjer vlagatelji čutijo največ negotovosti glede gospodarske prihodnosti. Hkrati je bil opažen naraščajoči trend povpraševanja po lažjih izdelkih, kot so 1-gramske, 10-gramske in 20-gramske zlate palice. Evropski trg si počasi okreva, medtem ko je bilo povpraševanje v ZDA v tem četrtletju nekoliko šibkejše le 9 ton.
Centralne banke še naprej kopičijo zlato
Centralne banke še naprej povečujejo svoje zlate rezerve. Čeprav je bilo povpraševanje po njih nekoliko manjše v primerjavi z enakim obdobjem lani (211 ton) je ostalo na zdravi ravni 166,5 ton, kar je še vedno precej več od povprečja (več kot 42 %) v obdobju od leta 2010 do začetka vojne v Ukrajini leta 2022. Glavni vpliv na upočasnitev naložb je bila relativno visoka cena zlata v preteklem letu.
Po nakupu zlata je prednjačila Nacionalna banka Poljske – 19 ton, kar je relativno visoka raven glede na to, da so v zadnjem četrtletju svoje rezerve povečale za rekordnih 49 ton. Poljska trenutno hrani več kot 515 ton zlata, kar predstavlja skoraj 22 % njenih celotnih deviznih rezerv.
Drugi večji kupci so bili Azerbajdžan s 16 tonami, Nacionalna banka Kazahstana s 16 tonami, Centralna banka Turčije z 11 tonami, Ljudska banka Kitajske s 6 tonami, Češka narodna banka s 6 tonami, Nacionalna banka Kirgizistana s 4 tonami in številne druge centralne banke z eno do dvema tonama. Neprijavljeni nakupi so po ocenah Metals Focusa in nekaterih terenskih podatkih znašali približno 90 ton, kar je približno 54 % celotnega povpraševanja centralnih bank v tem četrtletju.
Po anketi Svetovnega sveta za zlato 95 % centralnih bank pričakuje nadaljnjo rast skupnih svetovnih zlatih rezerv v naslednjih dvanajstih mesecih, kar 43 % pa jih meni, da bodo njihove centralne banke del tega trenda.
Povpraševanje po tehnologiji in nakitu brez bistvenih sprememb
Povpraševanje po zlatu v tehnološkem sektorju se je v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšalo za 2 % in znaša 79 ton. To je v veliki meri posledica novih ameriških tarif in izvoznih omejitev za Kitajsko, ki so na trgu ustvarile občutek negotovosti. Vendar pa so sektorji povezani z umetno inteligenco in mikročipi v drugem četrtletju letošnjega leta ostali robustni.
Kar zadeva obseg, se je svetovno povpraševanje po nakitu zmanjšalo za 14 % na 341 ton, čeprav se je vrednostno povečalo za 21 %. Kot glavna razloga za to so bili navedeni rekordne cene zlata in padajoča kupna moč. Povpraševanje po nakitu se je zmanjšalo predvsem v Aziji, na Kitajskem na 69 ton (20 % manj kot v drugem četrtletju 2024), v Indiji na 89 ton (17 % manj kot v drugem četrtletju lani), medtem ko se je v Iranu povečalo (12 % v primerjavi z lanskim letom). Tudi ZDA in EU sta zabeležili zmanjšanje obsega, vendar povečanje skupne vrednosti za več kot 30 %.
V preostalem delu leta lahko pričakujemo nadaljnje močno investicijsko povpraševanje
V drugi polovici leta 2025 lahko pričakujemo nadaljnjo zmerno rast investicijskega povpraševanja, zlasti v smislu investicijskega zlata tj. zlatih kovancev in zlatih palic. Povpraševanje po nakitu bi lahko ostalo na nekoliko šibkejši ravni zlasti, če se bo cena zlata še naprej zviševala in če bo svetovno gospodarstvo vstopilo v fazo upočasnitve in stagnacije.
Povpraševanje po zlatu v tehnološkem sektorju bo odvisno od tarifnih politik in trgovinskih odnosov večjih svetovnih gospodarstev, z nadaljnjimi močnimi naložbami v sektor umetne inteligence. Centralne banke bi lahko še naprej kopičile zlate rezerve nekoliko počasneje kot v prejšnjih nekaj letih. Rudarska proizvodnja bi lahko dosegla nove rekorde medtem, ko bi se recikliranje zlata lahko upočasnilo.
Zlato je ponovno potrdilo svojo vlogo »varnega zatočišča«
Drugo četrtletje leta 2025 je ponovno dokazalo vlogo zlata kot tradicionalnega instrumenta zaščite v negotovih časih oziroma »varnega zatočišča« za institucionalne in neinstitucionalne vlagatelje v okolju povečane negotovosti. Med glavnimi dejavniki, ki so prispevali k povečanju povpraševanja po zlatu, so bili geopolitične napetosti, trgovinski spori glede tarif, spremembe smeri monetarnih politik v večjih gospodarstvih in nestanovitnost na finančnih trgih.
Rast investicijskega povpraševanja se je izkazala za še posebej pomembno, če pogledamo splošno rast povpraševanja, vlagatelji pa so povečali svoje deleže tako v zlatih kovancih kot v plemenitih kovinah. Eno najpomembnejših vlog so pri tem odigrale centralne banke, ki še naprej kopičijo zlate rezerve, da bi zagotovile finančno stabilnost v primeru nadaljnje destabilizacije geopolitičnih in trgovinskih odnosov ter posledic, ki bi jih lahko imelo na svetovno gospodarstvo.
Oglejte si najboljšo ponudbo investicijskega zlata v Sloveniji s klikom na povezavo: