Cena zlata ponovno podira rekorde in se približuje nikoli doseženi psihološki meji 4000 dolarjev za 1 unčo, kar je približno 3420 evrov po trenutnem tečaju. Ker smo del evro območja in zlato kupujemo ter prodajamo v evrih, je za nas rast cene v tej valuti pomembnejša od gibanja v dolarjih.

Cena zlata v evrih se je v zadnjih petih letih več kot podvojila, pri čemer se je velik del tega porasta zgodil prav v letu 2025. Od začetka leta do trenutka pisanja tega članka je evrska cena rumene plemenite kovine zrasla za približno 35 %, kar je bistveno več od povprečne letne rasti, ki znaša nekaj več kot 10 %.

Mnogi se sprašujejo, kaj natančno stoji za tem skokom cene zlata. V nadaljevanju prinašamo pregled najpomembnejših dejavnikov, ki so vplivali na ta porast in vlagateljem v zlato prinesli znaten zaslužek.

Znižanje obrestnih mer

Zgodovinsko gledano je gibanje obrestnih mer v ZDA eden najpomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na ceno zlata. O tem smo nedavno pisali na našem blogu. Na kratko – padec obrestnih mer praviloma spodbuja rast cene zlata, saj vlagatelji v takšnem okolju raje posegajo po zlatu kot po manj donosnih ameriških državnih obveznicah.

Letos je ameriški Fed začel zniževati obrestne mere na pobudo državnega vodstva, da bi spodbudil gospodarsko rast. Analitiki pričakujejo še dve znižanji do konca leta, takšna ekspanzivna monetarna politika pa ustvarja pogoje za rast inflacije in posledično večje povpraševanje po zlatu kot zaščiti pred padcem vrednosti denarja.

Dedolarizacija

Ameriški dolar se sooča z veliko krizo. Od začetka leta do danes je indeks ameriškega dolarja (DXY) – kazalnik, ki meri moč najpomembnejše svetovne valute v primerjavi z drugimi valutami, kot sta evro in juan ki je padel za več kot 9 %. Zaupanje v dolar na svetovni ravni upada, vrtoglavi ameriški javni dolg pa stanje še poslabšuje, saj se danes za plačilo obresti porablja večji del državnega proračuna kot za vojsko in zdravstvo.

Dolar je še vedno svetovna rezervna valuta, a njegov vpliv postopoma slabi. Ta proces imenujemo dedolarizacija. Dedolarizacija ni nova, vendar je leto 2025 prelomno, saj številne države prvič po desetletjih aktivno zmanjšujejo odvisnost od dolarja kot edinega stebra svetovne finančne stabilnosti.

Druge svetovne sile, med katerimi izstopa Kitajska, se vse bolj obračajo k alternativam – najpomembnejša med njimi je zlato, ki je bilo skozi zgodovino temelj varnosti in stabilnosti monetarnega sistema. To povečano povpraševanje dodatno potiska ceno zlata navzgor.

Povpraševanje centralnih bank

Povpraševanje po zlatu s strani svetovnih centralnih bank v zadnjih letih dosega rekorde, kar je tesno povezano z že omenjeno dedolarizacijo. Kitajska, Indija, Poljska, Rusija in Kazahstan so med državami, ki trenutno najbolj povečujejo svoje zlate rezerve.

Ta nov trend »preselitve zlata« z zahoda na vzhod je opazen že od leta 2020 in ne kaže znakov upočasnitve. Vzhodne države kopičijo zlato, da bi zmanjšale odvisnost od dolarja, povečale zaupanje finančnih trgov v lastne valute ter se zaščitile pred inflacijo in geopolitičnimi pretresi.

Geopolitična negotovost

Zlato se tradicionalno smatra za varno naložbo v negotovih časih – bodisi v obdobjih recesij, inflacije, trgovinskih sporov ali celo vojn. Geopolitični dejavniki so zgodovinsko vedno neposredno vplivali na ceno zlata, saj v obdobjih negotovosti narašča povpraševanje po zlatih palicah in kovancih s strani individualnih vlagateljev.

V točno takšnem obdobju se nahajamo danes. Vojna v Ukrajini, konflikt v Palestini, napetosti na Bližnjem vzhodu ter trajen problem Tajvana – vse to ustvarja nestabilnost svetovnega reda. Ti dejavniki ostajajo prisotni tudi v letu 2025, situacija pa se ne umirja kljub ameriškim poskusom doseči premirje. Dokler bo svet nestabilen, bo cena zlata to odražala.

Omejena ponudba

Zlato je znano po tem, da je njegovo pridobivanje izredno zahtevno in drago, zato se skupna razpoložljiva količina tega plemenitega kovinskega elementa na trgu iz leta v leto ne povečuje bistveno. Zlato je borzno blago, na katerega vpliva zakon ponudbe in povpraševanja – ob stabilni ponudbi večje povpraševanje neizogibno vodi v rast cen. In to se dogaja prav zdaj.

Največja proizvajalka zlata je trenutno Kitajska, ki bo večino tega zlata verjetno obdržala znotraj svojih meja, medtem ko bo na zahodu primanjkljaj ponudbe še naprej naraščal. Če povpraševanje ostane visoko, to pomeni, da lahko pričakujemo nadaljevanje rasti cen v prihodnjem obdobju.

Vse navedeno kaže, da rast cene zlata v letu 2025 ni naključna, temveč izhaja iz globokih monetarnih in geopolitičnih razlogov. Kako dolgo se bo ta trend nadaljeval, bo odvisno od centralnih bank in globalnega ravnovesja moči, a eno je gotovo – zlato se ponovno potrjuje kot temelj zaupanja v času negotovosti.