Vojna na Bližnjem vzhodu bi lahko sprožila inflacijo na Zahodu

24. 6. 2025.

V današnjem globaliziranem svetu, vojne na Bližnjem vzhodu niso le konflikti z regionalnimi posledicami, temveč se njihovi učinki pogosto čutijo tudi v oddaljenih delih sveta. Nov konflikt med Iranom in Izraelom, v katerega so se pred kratkim vpletle Združene države Amerike, je ena takšnih vojn, ki bo imela posledice za celotno svetovno gospodarstvo.

Pred nekaj dnevi je iranski parlament glasoval za blokado Hormuške ožine, ene najpomembnejših morskih poti na svetu. Ta poteza bi lahko neposredno privedla do podražitve večine izdelkov v zahodnih državah, vključno s Slovenijo.

Kaj je Hormuška ožina in zakaj je pomembna?

Hormuška ožina se nahaja med Omanskim in Perzijskim zalivom in je ena najpomembnejših ladijskih poti na svetu, saj ni alternativne poti za tankerje, ki prevažajo nafto in plin iz Perzijskega zaliva. Severno obalo ožine nadzoruje Iran, južno obalo pa ozemlje Združenih arabskih emiratov in Omana.

Svetovni energetski sektor je močno odvisen od Hormuške ožine, saj skozi njo prečka petina svetovne nafte in plina. Vsaka, tudi najmanjša motnja, ki bi lahko vplivala na to dobavno verigo, bi lahko imela znatne posledice za svetovne cene nafte in utekočinjenega plina. Po mnenju ekonomskih analitikov bi lahko že 10-odstotno zvišanje cen nafte zaradi morebitne krize v Hormuški ožini povzročilo 0,4-odstotno zvišanje svetovne inflacije.

Cena nafte se je samo v zadnjem mesecu zvišala za 20 %, Iran pa je trenutno v intenzivnem konfliktu z Izraelom in Združenimi državami.

Hormuška ožina je trenutno še vedno tekoča, vendar je precej vprašljivo, kako dolgo bo tako ostalo. Iran je že neštetokrat zagrozil z zaprtjem ožine kot odgovor na sankcije ali kakršno koli vojaško provokacijo. Čeprav je iranski parlament tokrat glasoval za njeno zaprtje, so strokovnjaki skeptični, da bo vlada ukrep dejansko izvedla. Zaprtje ožine bi lahko razumeli kot napoved vojne z močnimi posledicami za mednarodne odnose in svetovno gospodarsko stabilnost.

Zakaj dvig cen nafte povzroča inflacijo?

Vsaka kriza na Bližnjem vzhodu predstavlja grožnjo svetovnim dobavnim verigam nafte. V tej regiji se nahaja skoraj 50 % svetovnih rezerv nafte, vsak konflikt pa bi lahko pomenil poškodbo ali uničenje infrastrukture, potrebne za pridobivanje in predelavo surove nafte, ali motnje v njenem nadaljnjem transportu.

Dvig cen nafte vodi v verižno reakcijo z multiplikativnim učinkom: dražje gorivo, dražji transport in dražja proizvodnja cele vrste blaga, storitev, surovin in materialov. Povečanje teh stroškov za proizvajalce se na koncu prenese na končne kupce v obliki višjih cen izdelkov in storitev. V prevodu gre za dvig stopnje inflacije.

Pritisk na centralne banke

Če se konflikt med Izraelom, ZDA in Iranom ne bo kmalu rešil in če se bo inflacijski val nadaljeval, bi se centralne banke po vsem svetu lahko znašle v zelo nezavidljivem položaju. Namreč, tendenca centralnih bank je bila do nedavnega praviloma zniževanje obrestnih mer ob pozornem spremljanju stopnje inflacije, ki se je prav tako počasi ohlajala.

Zaradi zadnjih konfliktov in dviga cen nafte pa bi lahko inflacija ponovno postala problem, če pa bo vztrajala, bodo centralne banke prisiljene ohraniti obrestne mere na vsaj enaki ravni ali, kar je bolj verjetno, ponovno zvišati obrestne mere. Zvišanje obrestnih mer bo podražilo kredite, kar bi lahko upočasnilo svetovno gospodarstvo. Sočasna visoka inflacija in stagnirajoči BDP bi lahko privedla do začasne stagflacijske krize.

Cena zlata se običajno zviša v krizah

Naraščajoče stopnje inflacije v svetu posledično pomenijo dvig stroškov dela v vseh panogah, kot tudi zvišanje stroškov rudarskih strojev in druge opreme, potrebne za pridobivanje plemenitih kovin, kot je zlato. Vsi ti dejavniki vplivajo na ceno zlata, vendar niso edini.

Poleg tega se naložbeno zlato v obliki zlatih kovancev in zlatih palic pogosto obravnava kot »varno zatočišče« za kapital v negotovih časih, kar pomeni, da se vlagatelji takoj, ko se v svetu pojavi kakršna koli resna kriza, hitro začnejo zatekati k zlatu, da bi zaščitili vrednost svojega premoženja. Z drugimi besedami, rast investicijskega povpraševanja vpliva tudi na rast cene zlata.

V obdobjih krize in visoke inflacije vlagatelji izgubljajo zaupanje v fiat valute, kot sta evro in dolar, katerih kupna moč nenehno upada. Po drugi strani pa ima fizično zlato intrinzično vrednost in omejeno ponudbo, kar mu daje veliko večjo stabilnost v primerjavi s svetovnimi valutami, ki vse bolj izgubljajo vrednost. To potrjuje dejstvo, da svetovne centralne banke v svojih rezervah kopičijo vse več zlata, medtem ko se hkrati odmikajo od evra in vse bolj tudi od ameriškega dolarja.