13.1.2025.
Cena zlata je dosegla nove, zgodovinske ravni, saj je presegla meje 3900 evrov in 4500 dolarjev za unčo. Podobno stanje opažamo pri ceni srebra, ki je prav tako postavila nova rekorda – 75 evrov oziroma 88 dolarjev za unčo.
Ti skoki odražajo močno povpraševanje vlagateljev po varnih zatočiščih v času globalne negotovosti. Analitiki in vlagatelji poudarjajo, da trenutne ravni cen zlata in srebra niso naključne, temveč posledica kombinacije makroekonomskih, političnih in valutnih dejavnikov, ki so se v zadnjih mesecih okrepili.
Ameriška centralna banka (Fed) bi lahko letos znižala obrestne mere
Eden ključnih razlogov za rekordno rast cene zlata, pa tudi cene srebra, je politika najpomembnejših centralnih bank, zlasti ameriške centralne banke (Fed). V preteklih mesecih so trgi pozorno spremljali znake znižanja obrestnih mer in ohranjali ohlapno denarno politiko. Nižje obrestne mere znižujejo realne donose obveznic in drugih finančnih instrumentov, zaradi česar so plemenite kovine samodejno bolj privlačna možnost. Čeprav zlato in srebro ne prinašata obresti, njuna vrednost narašča in zato pogosto prideta v središče pozornosti vlagateljev ravno v času, ko so tradicionalni finančni instrumenti, kot so obveznice, manj donosni.
Poleg same denarne politike vlagatelji spremljajo tudi objave o fiskalnih pritiskih in morebitnih spremembah denarne strategije. Vsaka novica, ki nakazuje na negotovost ali morebitno posredovanje v denarnem sistemu, dodatno dvigne ceno zlata in ceno srebra, saj vlagatelji iščejo varen način za ohranitev svojega premoženja. Najnovejši podatki z ameriškega trga dela so pokazali slabše rezultate od pričakovanih, kar je povečalo pričakovanja o nižjih obrestnih merah in prispevalo k oslabitvi dolarja, posledično pa se je povečalo povpraševanje po plemenitih kovinah.
Geopolitična tveganja in globalno povpraševanje
Poleg denarne politike na cene zlata in srebra pomembno vplivajo tudi geopolitične razmere v svetu. Naraščajoče napetosti na Bližnjem vzhodu, politična negotovost v Evropi in spremembe v mednarodnih odnosih spodbujajo vlagatelje k vlaganju v sredstva, ki lahko ohranijo vrednost v času krize. Zlato in srebro že desetletja veljata za »varni zavetji« v času globalnih pretresov, v zadnjih tednih pa smo bili priča povečanemu zanimanju prav zaradi geopolitičnih negotovosti – najnovejši primer tega je Venezuela. Vlagatelji iščejo sredstva, ki niso vezana na nobeno določeno državo ali valuto, zlato in srebro pa izpolnjujeta to funkcijo.
Svetovno povpraševanje po zlatu podpirajo tudi nakupi centralnih bank, zlasti v Aziji in na Bližnjem vzhodu. Kitajska, Indija in Rusija so v zadnjih letih znatno povečale svoje zlate rezerve, medtem ko se tudi druga večja gospodarstva obračajo k zlatu, da bi diverzificirala svoje rezerve. Takšno vzdržno institucionalno povpraševanje stabilizira trg in omogoča, da cena zlata ostane visoka, tudi v obdobjih začasnih korekcij. Oslabitev ameriškega dolarja ta učinek še okrepi, saj šibkejši dolar naredi zlato bolj dostopno za mednarodne kupce, kar povečuje svetovno povpraševanje in prispeva k nadaljnji rasti cen.
Povpraševanje po srebru narašča kljub pomanjkanju ponudbe
Srebro, čeprav pogosto v senci zlata, vse bolj pritegne pozornost zaradi svoje dvojne vloge. Poleg tega, da služi kot plemenita kovina za naložbe, ima tudi industrijsko uporabo, zlasti v proizvodnji elektronike in sektorju obnovljivih virov energije, kar dodatno podpira ceno na trgu. Hkrati pa srebra že leta primanjkuje in ni znakov, da se bo ta vrzel v prihodnjem obdobju zmanjšala.
Šibki ameriški dolar in pričakovanja nizkih obrestnih mer povečujejo povpraševanje vlagateljev po plemenitih kovinah kot obliki zaščite pred inflacijo. Po drugi strani pa rast svetovnega industrijskega povpraševanja po srebru še dodatno omejuje razpoložljivo ponudbo na trgu. Kombinacija naložb in industrijskega povpraševanja ter nezadostne ponudbe ustvarja močan pritisk na ceno, kar je zdaj privedlo do rekordnih ravni v evrih in dolarjih.
Kaj pričakovati v letu 2026 in pozneje?
Napovedi za ceno zlata v letu 2026 in pozneje ostajajo optimistične. Analitiki vodilnih finančnih institucij napovedujejo, da bi cena zlata lahko dosegla nove rekordne ravni, potencialno celo presegla 5000 dolarjev za unčo, cena srebra pa bi lahko presegla 100 dolarjev za unčo, odvisno od tega, ali se bodo nadaljevali trenutni trendi monetarnega sproščanja in geopolitične negotovosti. Dolgoročno ostajata zlato in srebro varna zatočišča za vlagatelje, ki želijo zaščititi kapital in diverzificirati svoje portfelje.
V času, ko finančni trgi kažejo povečano nestanovitnost in naraščajo geopolitični in gospodarski pritiski, se plemenite kovine ponovno potrjujejo kot ključna sredstva, ki združujejo varnost in stabilnost z dolgoročnim potencialom rasti. Glede na trenutne trende bi lahko leto 2026 prineslo novo poglavje v zgodovini rekordnih cen plemenitih kovin.
