Zlati standard je denarni sistem, v katerem ima denar v obtoku fiksno podlago v zlatu. Zlato že tisočletja služi kot denar. Razlog, zakaj so kovanci narejeni iz zlata, pa je naravna redkost te plemenite kovine. Vsak poskus uvedbe papirnatega denarja se je namreč končal neslavno, ker bi država pretiravala s tiskanjem novih bankovcev. To bi redno vodilo v hiperinflacijo in popolno izgubo zaupanja v valuto, zaradi česar bi bil papirnati denar brez vrednosti. Ker je bila količina zlata omejena, država ni mogla ustvarjati zlatih kovancev v neomejenih količinah, zato je zlatnik trajno ohranil svojo vrednost in užival zaupanje javnosti.
Toda zlata ni bilo pametno hraniti doma in nepraktično ga je bilo s seboj nositi velike količine. Mnogi so ga zato hranili v trezorjih s stalnim varovanjem, ki so jih upravljali zlatarji in bankirji. Lastnik zlata bi kot potrdilo o pologu prejel papirno potrdilo, ki je bilo dokazilo o lastništvu skladiščenega zlata. Ker je bilo vedno mogoče dobiti zlato s potrdili (bankovci), so ti papirji postali splošno sprejeto plačilno sredstvo v vsakdanjem prometu, zlato pa je le redko zapustilo trezorje. V 17. stoletju je v Evropi v veliki meri zaživel sistem, v katerem so države začele izdajati bankovce in jamčiti njihovo vrednost. Da bi dosegle in ohranile zaupanje v tak denar, so mnoge države začele vrednost lastnega denarja vezati na zlato, ki so ga imele na voljo – uvedle so zlati standard. Glede na velikost in pomen Britanskega imperija in ZDA so imeli zlati standardi v teh gospodarstvih največji vpliv na svet. Velika Britanija je ta denarni sistem uradno uvedla leta 1821, ZDA pa leta 1900, čeprav lahko rečemo, da so bile ZDA neuradno na zlatem standardu od leta 1834, ko je bila sprejeta odločitev o fiksni ceni ene unče zlata, ki je znašala 20,67 dolarjev.
Zlati standard je bil pozneje večkrat spremenjen in opuščen, razlogi in posledice dokončne opustitve tega denarnega sistema pa so navedeni na koncu besedila.
Prednosti zlatega standarda
Tak denarni sistem ima več prednosti pred denarnim sistemom, v katerem denar ni podprt z zlatom.
1. Večje zaupanje v denar
Zlati standard vladi preprečuje, da bi tiskala denar v neomejenih količinah in manipulirala z njegovo vrednostjo, kot želi. To tudi demotivira državo, da se preveč zadolžuje. V takih razmerah bi javnost imela večje zaupanje v denar in finančni sistem.
2. Dolgoročna stabilnost cen
Ker država ne more ustvariti denarja iz nič, je stopnja inflacije veliko nižja, tveganje hiperinflacije pa se znatno zmanjša. V raziskavi ameriških ekonomistov, ki so vključili državne rezerve izvedeno na vzorcu 15 držav in v obdobju od 1820 do 1994 je bila stopnja inflacije v času zlatega standarda 1,75 %. V obdobjih, ko zlatega standarda ni bilo, pa je bila stopnja inflacije kar 9,17 % letno.
3. Stabilnost menjalnega tečaja
Če vse države izvajajo zlati standard, so menjalni tečaji stabilni, kar olajša mednarodno trgovino. Ni namreč nevarnosti, da bi tečaj v kratkem času poskočil za nekaj deset odstotkov, kar bi lahko povzročilo večje motnje v trgovinskem, finančnem in turističnem sektorju.
Napake zlatega standarda
Poleg prednosti ima zlati standard seveda tudi svoje negativne strane. Tukaj so nekatere od njih:
1. Težje je priti iz recesije
Ker država nima popolnega nadzora nad količino denarja in menjalnim tečajem, se v posebnih časih, kot so npr. krize ali vojne ne more primerno odzvati in povečati denarne ponudbe in s tem spodbuditi potrošnje in investicije, kar bi pomagalo pri izhodih iz krize.
2. Višja stopnja brezposelnosti
Če zlatega standarda ni, lahko centralne banke z monetarno politiko spodbujajo gospodarsko rast in zaposlovanje, v sistemu zlatega standarda pa imajo zvezane roke in ne morejo narediti prav veliko. Analiza zgodovinskih podatkov o brezposelnosti v ZDA vodi do zaključka, da je stopnja brezposelnosti v času zlatega standarda v obdobju od 1879 do 1913 v povprečju znašala 6,8 %, od leta 1946 do 2003 (ko je bil zlati standard opuščen), pa je bila stopnja brezposelnosti v povprečju 5,9-odstotna
3. Z zlatom bogatimi državami daje nepošteno prednost
Če veliko držav ali ves svet funkcionira na zlatem standardu so države, ki nimajo rezerv oz. rudnikov zlata v slabšem položaju v primerjavi z državami z velikimi rezervami zlata. Gospodarstva s pomanjkanjem zlata morajo biti veliko bolj produktivna od konkurenčnih držav, da ohranijo enako raven življenjskega standarda svojih državljanov.
Zakaj je bil zlati standard opuščen?
Velika Britanija je zlati standard opustila leta 1931, ZDA pa leta 1933 iz istih razlogov. V času velika depresija je prišlo do močnega porasta brezposelnosti in revščine. Tisti, ki so imeli denar v bankah, so ga začeli dvigovati, kar je vodilo v stečaj nekaterih bank. Javnost se je bala, da bo propadla še marsikatera druga banka, zato so varčevalci planili v banke, da bi rešili svoje prihranke. Hkrati so mnogi zahtevali plačilo v zlatu, ker so izgubili zaupanje v nacionalno valuto. To je pripeljalo do velikega odliva zlata iz državne blagajne in obstajala je velika nevarnost, da bo državi zmanjkalo zlata. Zaradi tega sta se tako Britanija kot ZDA enostavno odločili, da državljani ne bodo mogli več menjati denarja za zlato. V ZDA je bil celo sprejet zakon, po katerem je država nacionalizirala vse zlato in ga vzela svojim državljanom. Da bi shranili to ogromno količino zlata, so zgradili znameniti trezor Fort Knoxv.
Po drugi svetovni vojni je bil v Bretton Woods dogovorjen nov svetovni denarni sistem, po katerem so bile vse valute vezane na ameriški dolar, dolar pa na zlato. Cena ene unče zlata je bila postavljena na 35 dolarjev. Države, ki so imele devizne rezerve v dolarjih so lahko dolarje kadarkoli zamenjale za zlato. A v naslednjih nekaj desetletjih so na plan prišle pomanjkljivosti takšnega sistema. Ameriški trgovinski primanjkljaj je naraščal, zaradi česar so imele tuje države kar 45,7 milijarde dolarjev, leta 1970 pa so imele ZDA le še 14,5 milijarde dolarjev zlata. Evropske države so začele izgubljati zaupanje v zmožnost ZDA, da ohranijo prejšnji monetarni sistem, zadnja kaplja za mnoge pa je bila Vietnamska vojna. Da bi jo financirale, so ZDA natisnile milijarde dolarjev, ki seveda niso imeli zlate podlage, kar je še dodatno omajalo zaupanje v ameriško valuto. Leta 1971 se je Zahodna Nemčija odločila zapustiti sporazum iz Bretton Woodsa, kar je privedlo do krepitve marke, Švica in Francija pa sta se odločili zamenjati svoje devizne rezerve za zlato in ga umakniti iz ZDA. Švica je vzela zlato v vrednosti 50 milijonov dolarjev, Francija pa 191 milijonov dolarjev.
Da bi preprečili nadaljnji odliv zlata iz ZDA se je predsednik Nixon, po posvetovanju s svetovalci odločil za odpravo zlatega standarda, odločitev pa je začela veljati 15.08.1971. avgusta XNUMX. Po tem Federal Reserve ni smel več menjati dolarjev za zlato. V naslednjih nekaj desetletjih je to povzročilo povečanje stopnje inflacije in veliko porast cene zlata.
Kaj to pomeni za navadnega malega človeka?
Za gospodarstvo posamezne države ali celo sveta bi bilo morda bolje, da zlatega standarda ni, saj lahko centralna banka z monetarno politiko spodbuja gospodarsko rast, znižuje stopnjo brezposelnosti, upravlja tečaj lastne valute, itd. Kaj pa posameznik? Za navadnega malega človeka, ki ima določeno količino življenjskih prihrankov, današnji denarni sistem, v katerem denar ni podprt z zlatom, ni dober. Država namreč preko centralne banke nenehno vnaša nov denar v finančni sistem, kar dolgoročno vodi v upad njegove vrednosti, t.j. inflacija. Obrestne mere za varčevanje v bankah ne zadoščajo za pokritje padanja vrednosti denarja, zato življenjski prihranki velikega dela državljanov počasi propadajo.
Ko država ne želi zaščititi kapitala svojih državljanov pred propadom z vezavo denarja na zlato, lahko to storijo državljani sami. Nakup naložbenega zlata v obliki zlatih palic ali zlatnikov je zelo preprost in ni obdavčen. Namreč, za razliko od delnic, investicijskih skladov in vezanega varčevanja se od dobička iz naložbenega zlata ne plačuje davka na kapitalski dobiček! Na tej spletni strani si oglejte aktualne cene posameznih zlatih izdelkov v ponudbi Centra Zlata. Če imate kakršna koli vprašanja o vlaganju v zlato, nas kontaktirajte!
Oglejte si najboljšo ponudbo investicijskega zlata v Sloveniji s klikom na povezavo:
Imate dodatna vprašanja o vlaganju v zlato? Za brezplačen posvet se obrnite na naše strokovnjake:
O avtorju:
Josip Kokanović, mag. oec.
Josip Kokanović je operativni direktor Centra Zlata in vodilni strokovnjak za plemenite kovine na Hrvaškem. Kokanović je tudi ugleden finančni strokovnjak z dolgoletnimi izkušnjami v finančni industriji ter kolumnist in pogost gostujoči predavatelj, specializiran za področje naložb in finančne pismenosti.
Besedila na strani centerzlata.com so namenjena izključno informiranju in izobraževanju o finančnih trgih in trgih plemenitih kovin in jih ne smemo obravnavati kot investicijske nasvete.