Možen konec obdobja stabilnega dolarja dvigne ceno zlata na nove rekordne ravni

20.1.2025.

Svetovno gospodarstvo trenutno doživlja seizmične premike, zaradi katerih je cena zlata dosegla rekordne ravni. Cena rumene plemenite kovine je dosegla impresivnih 4.020 evrov za unčo, medtem ko se na ameriškem trgu trguje po približno 4.670 dolarjih. Nove zgodovinske ravni predstavljajo močan signal spremembe v dojemanju tveganja na svetovnih finančnih trgih.

Neodvisnost FED-a pod vprašajem – kaj to pomeni za zlato?

Vprašanje neodvisnosti ameriškega sistema Federal Reserve in usoda njegovega predsednika dajeta, rasti cene zlata, posebno dimenzijo. Jerome Powell meni, da obstajajo politični pritiski v smeri njegove odstranitve oziroma spremembe denarne politike Feda v skladu s stališči sedanje administracije, kar bi predstavljalo precedens s potencialno daljnosežnimi posledicami za dojemanje stabilnosti ameriškega finančnega sistema. 

Neodvisnost Feda je bistvena za zaupanje vlagateljev, saj zagotavlja, da se odločitve o obrestnih merah in denarni politiki sprejemajo na podlagi ekonomskih in ne političnih meril. Največje svetovne investicijske banke, vključno z JP Morgan in Goldman Sachs, so objavile poročila, v katerih napovedujejo, da bi lahko zlato v rekordnem času preseglo mejo 5,000 dolarjev za unčo, če bi Powella odpustili ali če bi bila spodkopana integriteta Feda. 

V scenariju, ko bi Powella odstranili ali prisilili k odstopu, bi trgi to lahko razumeli kot znak političnega posredovanja, zgodovina pa kaže, da takšni trenutki pogosto povzročijo beg kapitala v varno zavetišče, kot je zlato. Pravzaprav vlagatelji pogosto reagirajo vnaprej in predvidevajo prihodnja tveganja, kot je to, kar pomeni, da se cena zlata že odziva na morebitne spremembe v Fedu.

Analitiki menijo tudi, da bi spremembe v Fedu pomenile konec obdobja stabilnega dolarja, saj bi se administracija lahko premaknila v smeri slabitve dolarja. Navsezadnje vprašanje Feda ni le ameriško notranje vprašanje, temveč globalni preizkus zaupanja v denarni red, zlato pa se izkazuje kot ultimativno varno zatočišče, ko institucionalni okviri postanejo vprašljivi. Zlato je tukaj pravzaprav glavni zmagovalec, ne le zaradi svojega dojemanja zaščite pred tveganjem in inflacijo, temveč tudi kot simbol nezaupanja do fiat valut.

Geopolitične napetosti glede virov in nov val tarif utrjujejo negotovost

Rast cene zlata dodatno spodbujajo geopolitična tveganja, ki se kopičijo na več frontah, od Arktike do Latinske Amerike in Vzhodne Azije. Grenlandija je bogata z redkimi minerali, zato vse bolj postaja središče pozornosti velikih sil, ki jo vidijo kot dolgoročno varno naložbo, kar odpira nova vprašanja o njeni suverenosti in naraščajočih mednarodnih napetostih. Po podatkih Geološkega zavoda Danske in Grenlandije (GEUS) so na otoku potrdili nahajališča kar 24 od 34 pomembnih mineralov, ki jih uporablja sodobna industrija. Rude verjetno vsebujejo na tisoče ton srebra in več milijonov unč zlata, pri čemer gre za rudo visoke čistosti.

Primer Grenlandije najbolje ponazarja ostro novo realnost mednarodnih odnosov leta 2026. V prizadevanju, da bi si zagotovila prevlado nad kritičnimi minerali, je Bela hiša uvedla kazenske tarife osmim ključnim zaveznicam Evropske unije, ki so nasprotovale načrtom ZDA za prevzem nadzora nad arktičnim otokom. Ta poteza je povzročila globoke delitve znotraj Nata in prisilila evropske sile k iskanju alternativnih partnerstev. Motnje v trgovinskih tokovih in naraščajoči stroški bi lahko sprožili nov val inflacije in dodatno povečali privlačnost zlata kot nevtralnega sredstva. 

Tako Grenlandija kot nedavne razmere v Venezueli so le delčki sestavljanke v zgodbi o nadzoru virov. ZDA se pripravljajo na morebitno izgubo Tajvana in poskušajo ustvariti nove dobavne verige, da bi bile manj odvisne od Kitajcev. Novica, o kateri smo nedavno govorili – odprtje nove talilnice za kritične minerale v Tennesseeju – se ujema s tem kontekstom. Nova talilnica simbolizira vrnitev k osredotočanju na domačo predelavo in nadzor nad strateškimi materiali. Vse te geopolitične niti se prepletajo v sliko sveta, v katerem je boj za vire prav tako pomemben kot denarna politika, zlato pa prevzema vlogo univerzalne vrednote zunaj političnih blokov.

Nova doba zlata in izguba zaupanja v fiat valute

Ta zgodovinski skok cene zlata odraža strukturne napetosti v svetovnem gospodarstvu, monetarni politiki in geopolitičnih odnosih ter je posledica dramatičnega upada zaupanja v tradicionalne valute in institucije. Vlagatelji se množično obračajo k fizičnemu zlatu kot edinemu preostalemu zatočišču v svetu, kjer so geopolitični odnosi in ekonomska pravila podvrženi vsakodnevni redefiniciji. 

Ko je cena, izražena v evrih in dolarjih, hkrati blizu rekordnih vrednosti, to kaže, da povpraševanje ni regionalno, temveč globalno, med drugim ga poganjajo močni institucionalni dejavniki, kot so svetovne centralne banke. Zlato trenutno deluje kot zavarovanje pred političnimi in regulativnimi pretresi, tako za velike kot za male vlagatelje. 

Kakorkoli že, svetovni pristop k zlatu še dodatno krepi občutek odmika od dobe fiat denarja in stabilnih geopolitičnih odnosov ter vstopa v fazo, v kateri realna sredstva ponovno prevzemajo osrednje mesto v portfeljih. Cena zlata zato postaja nekakšen barometer strahu, pa tudi dolgoročnega prilagajanja vlagateljev novi normalnosti, v kateri negotovost ni več izjema, temveč pravilo.