ETF skladi – donosen način vlaganja v zlato ali past za vlagatelje?

Najbolj znan način vlaganja v zlato je nakup naložbenega zlata v fizični obliki, vendar to ni edini način vlaganja v to plemenito kovino. V zlato je možno vlagati tudi z nakupom nakita, z nakupom delnic podjetij, ki se ukvarjajo s kopanjem zlata, ali z vlaganjem v ETF sklad, ki spremljajo ceno zlata.

ETF sklad oz sklad, s katerim se trguje na borzi v slovenščini bi ga lahko prevedli kot borznitorej trgovalni sklad. Je investicijski sklad, z delnicami katerega se trguje na borzi. ETF-ji lahko vlagajo svoja sredstva v široko paleto sredstev – od delnic in obveznic do surovin, kot sta zlato ali nafta. Zlati ETF skladi so tisti skladi, ki večino svojih naložb vlagajo v zlato ali izvedene finančne instrumente na zlato, kot so terminske pogodbe (Terminske pogodbe) ali možnost (Možnosti), zato je njihova uspešnost odvisna od gibanja cene fizičnega zlata. Če se cena fizičnega zlata dvigne, se bo dvignila tudi vrednost povezanega ETF-ja in obratno.

Prednosti vlaganja v ETF sklade

Vlaganje v ETF sklade, ki vlagajo v zlato, ima določene prednosti. Eden od njih je enostavnost vlaganja – vanje je mogoče vložiti poljubne zneske, postopek izstopa iz sklada pa je relativno enostaven. Poleg tega je mogoče spremljati svoj portfelj in uspešnost sklada iz udobja lastnega doma z uporabo različnih aplikacij in digitalnih storitev, ki so na voljo na trgu.

Poleg tega vlagateljem v zlato na ta način ni treba skrbeti za shranjevanje fizičnega zlata. Shranjevanje fizičnega zlata v sefu, ki je v lasti banke, stane, pri hrambi na domu pa vedno obstaja nevarnost kraje ali izgube dragocenega premoženja. Z vlaganjem v ETF sklad se vlagatelji izognejo tem težavam.

Prav tako je v mnogih državah fizično zlato predmet DDV ob nakupu. To pomeni, da mora vlagatelj pri nakupu plemenitih kovin ali zlatih kovancev zaradi dodatne davčne obremenitve plačati bistveno višjo ceno od tiste, izražene na borzi. Temu se lahko izognemo z vlaganjem v ETF sklad, ki praviloma ne plačujejo DDV-ja, a večina držav takšne naložbe obdavči z davkom na kapitalski dobiček ki je praviloma nižji od DDV in se obračunava samo od dobička.

Ker v Sloveniji ni DDV na nakup investicijskega zlata, ta lastnost ETF-jev na slovenskem trgu zlata ni pomemben dejavnik, je pa lahko odločilna novica v nekaterih drugih državah.

Slabosti vlaganja v ETF sklade

Vlaganje v ETF s seboj nosi nekaj stroškov, ki jih pri nakupu fizičnega zlata ni. Eden od teh stroškov je strošek posredovanja pri trgovanju, ki ga zaračunavajo različne borznoposredniške hiše ali upravljavci skladov in se prevalijo na končnega uporabnika. Te marže do določene mere zmanjšajo potencialni dobiček vlagateljev. Poleg tega veliko število ETF-jev vlaga ne le v fizično zlato, temveč tudi v izvedene finančne instrumente za zlato, kot so terminske pogodbe. Trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti prinaša tudi dodatne stroške trgovanja, ki se na koncu prenesejo na vlagatelja.

Skladi, ki vlagajo v izvedene finančne instrumente, imajo dodatno pomanjkljivost – cena terminskih pogodb za zlato ni v popolni korelaciji s ceno fizičnega zlata. Ta ločitev derivata od blaga, na katerega je derivat vezan, je bila najbolj vidna letos, ko je cena naftnih derivatov padla na negativno vrednost. Čeprav ta razlika pri zlatu ni tako izrazita kot pri nafti, obstaja in je bila še posebej vidna v začetku tega leta, ko je bila cena terminske pogodbe za zlato deset odstotkov nižja od cene fizičnega zlata, na katero se pogodba nanaša.

ETF skladi se večinoma trgujejo v dolarjih, kar je v slabšem položaju za vse vlagatelje iz držav, ki dolarja ne uporabljajo kot glavno valuto, kamor sodi tudi Slovenija. To ustvarja dodatne stroške konverzije za vlagatelje iz teh držav, kar tudi zmanjšuje dobiček. Če bo ustvaril dobiček in se bo po manj kot dveh letih vlaganja odločil dvigniti denar, bo moral vlagatelj plačati davek na kapitalski dobiček, ki je v Sloveniji 12-odstoten, in pripadajoči pribitek.

Pomembno je tudi vedeti, da je vlagatelj z vlaganjem v ETF odvisen od tujih finančnih institucij in trgov. V primeru finančnega zloma lahko vlagatelj izgubi svoje premoženje. Eden pogostejših razlogov, zakaj ljudje kupujejo naložbeno zlato, je izogibanje odvisnosti od finančnega sistema, ki je ni mogoče doseči z vlaganjem v borzne sklade.

Naložbeno zlato – boljša alternativa?

Vse omenjene slabosti so privedle do tega, da so zaslužki pri vlaganju v ETF, vezane na zlato, nižji od zaslužka pri vlaganju v fizično naložbeno zlato. Če pogledamo uspešnost največjega zlatega ETF na svetu, SPDR Gold Trust (GLD), vidimo, da je od ustanovitve leta 2004 dosegla 258,24-odstotno rast. Gre za zavidljivo rast, a če pogledamo rast cene fizičnega zlata v istem obdobju, vidimo, da se je ta povečala za 301 % kar predstavlja rast, ki je višja za kar 40 odstotnih točk. V prevodu, nekdo, ki je investiral v naložbeno zlato v fizični obliki, je povečal njihovo vrednost bistveno bolj kot nekdo, ki je investiral v ETF, vezan na to isto zlato.

Ko vsemu naštetemu dodamo še dejstvo, da je naložbeno zlato v fizični obliki oproščeno vseh davkov in stroškov konverzije ter raznih posredniških provizij, je očitno, da je nakup plemenitih kovin oziroma zlatih kovancev daleč najbolj donosna oblika naložbe v zlato. Tega se zaveda vse več ljudi, zato povpraševanje po fizičnem zlatu v zadnjem času narašča po vsem svetu, tudi v Sloveniji.