-
Ta francoski zlatnik je bil kovan v času vladavine Napoleona III., zato je na njem podoba tega vladarja. Da bi uskladili težo in čistost francoskih zlatih kovancev z zlatimi kovanci drugih držav, ki so sestavljale Latinsko monetarno unijo, ima ta zlati kovanec standardizirane mere in specifikacije. Ti zlati kovanci so bili kovani v obdobju od 1854 do 1860. *odkupna cena za izdelek kupljen v Centru Zlata -
Zlati florin in frank, znan tudi kot avstrijski zlati gulden, je avstro-ogrski kovanec, kovan od leta 1870 do 1891 z namenom uskladiti maso in čistost avstrijskih zlatnikov z zlatimi kovanci drugih držav, ki so sestavljale Latinsko monetarna unija. Obstajajo tudi zlati florini/franki z vgravirano letnico 1892, a gre za "restrike" zlatnike, ki jih še vedno občasno kovajo, vendar je zaradi tradicije vedno vstavljena letnica 1892. *otkupna cijena vrijedi za proizvod kupljen u Centru Zlata -
Ta madžarski zlatnik je bil kovan med letoma 1880 in 1890 in ima nominalno vrednost 10 frankov ali 4 forinte. Na sprednji strani zlatnika je grb Ogrske kraljevine s krono sv. Stjepana, na hrbtni strani pa je podoba cesarja Franja Josipa. -
Zlatnik 10 tunizijskih frankov. *odkupna cena za izdelek kupljen v Centru Zlata -
- 4.00%
Zlatnik 20 francoskih frankov - Različne letnice. *kupnina velja za izdelek kupljen v Centru Zlata -
- 4.00%
Italijanski zlatnik, kovan v obdobju od 1879 do 1897 z nominalno vrednostjo 20 italijanskih lir. Na eni strani zlatnika je grb nekdanje Kraljevine Italije, na drugi strani pa lik kralja Umberta I. Na starejših zlatnikih je mogoče najti tudi lik njegovega predhodnika Viktorja Emanuel II. *kupnina velja za izdelek kupljen v Centru Zlata -
Zlati florin in frank, znan tudi kot avstrijski zlati gulden, je avstro-ogrski kovanec, kovan od leta 1870 do 1891 z namenom uskladiti maso in čistost avstrijskih zlatnikov z zlatimi kovanci drugih držav, ki so sestavljale Latinsko monetarna unija. Obstajajo tudi zlati florini/franki z vgravirano letnico 1892, a gre za "restrike" zlatnike, ki jih še vedno občasno kovajo, vendar je zaradi tradicije vedno vstavljena letnica 1892. *odkupna cena za izdelek kupljen v Centru Zlata -
Belgijski zlatnik, kovan v obdobju od 1870 do 1882. Na sprednji strani je podoba belgijskega kralja Leopolda II., na hrbtni strani pa grb Kraljevine Belgije. *odkupna cena za izdelek kupljen v Centru Zlata -
Švicarski zlatnik, ki se imenuje tudi "Goldvreneli", je bil kovan v obdobju od 1897 do 1949. Na sprednji strani zlatnika je stilistična upodobitev Helvecije, mitološke ženske, ki simbolizira utelešenje Švicarske konfederacije, na zadnji strani pa je švicarski grb. Zlatnik ima nominalno vrednost 20 švicarskih frankov in je eden najbolj priljubljenih klasičnih zlatih kovancev v Evropi. *odkupna cena za izdelek kupljen v Centru Zlata -
Nizozemski zlatnik z obrazom nizozemskega kralja in nominalno vrednostjo 10 guldnov. *kupnina velja za izdelek kupljen v Centru Zlata
Latinska monetarna unija
Latinska monetarna unija (LMU) je bila prvi večji meddržavni projekt povezovanja denarnih valut in jo lahko štejemo za predhodnico današnjega evroobmočja. Latinska monetarna unija je bila ustanovljena leta 1865, ko so Francija, Belgija, Italija in Švica vzpostavile denarni standard, ki temelji na francoskih frankih in apoenih, ki jih je uvedel Napoleon I. šestdeset let prej.
Države Latinske denarne unije so sprva uvedle tako imenovani bimetalni sistem, ki je temeljil na dveh kovinah – zlatu in srebru, menjalni tečaji pa so bili jasno predpisani. En frank je bil tako vreden natanko 4,5 grama srebra in 0,29 grama zlata. Zlatnike so kovali v apoenih po 5, 10, 20, 40, 50 in 100 frankov (v Italiji lir), najpogostejši pa je bil tisti za 20 frankov s težo 6,45 grama in čistino 900/1000.
Širitev Latinske monetarne unije
Standardizacija zlatnikov in srebrnikov je močno olajšala trgovino med državami latinske denarne unije, zato ne preseneča, da so se ji počasi začele pridruževati tudi druge evropske države z vezavo lastnih valut na novi denarni standard. Francoski trgovec je lahko svobodno sprejel italijanske lire kot plačilno sredstvo in obratno, kar neverjetno spominja na današnji evro.
Države, ki so kovale kovance po standardih Latinske monetarne unije, vir: Wikimedia Commons
Prva država, ki se je prvotni četverici pridružila, je bila Grčija leta 1867. Po tem so številne države začele kovati svoje zlate kovance po standardih Latinske monetarne unije, tudi ne da bi se same uradno pridružile Uniji. Ena izmed takih držav je bila Avstro-Ogrska, kamor je spadala tudi Slovenija. Iz tistega časa so ostali tudi znameniti avstrijski guldni. Druge pomembne države, ki so prav tako kovale zlate kovance po standardu LMU, so Rusija, Otomansko cesarstvo, Španija in Romunija.
Razpad Latinske monetarne unije
Razlogov za propad latinske monetarne unije je več, zagotovo pa je eden najpomembnejših dejstvo, da je unija temeljila na bimetalizmu. Zaradi nihanja cen zlata in srebra je bilo srebro zaradi prevelike količine na trgu izrinjeno iz uporabe, tako da je Unija od leta 1873 ostala de facto le na zlatem standardu.
Toda čeprav je izgon srebra omajal vero v stabilnost valut, je Latinska denarna unija še naprej obstajala. Čeprav se je Unija uradno končala šele leta 1927, se je pravi konec zgodil prej – po prvi svetovni vojni, ki je povzročila množično ustvarjanje novega denarja zaradi vojnih stroškov v mnogih državah, vse večje uporabe fiat denarja in devalvacije. zlatih in srebrnih kovancev.
Latinska monetarna unija – zlatniki in srebrniki
Čeprav Latinska monetarna unija ne obstaja več, so zlatniki in srebrniki, ki so bili uporabljeni v času njenega obstoja, še vedno pri nas in so v tem času močno pridobili na vrednosti. Zlato in srebro sčasoma ne izgubita vrednosti, za razliko od papirnatih fiat valut, kar pomeni, da sta primerni za dolgoročno varčevanje in naložbo, ne glede na datum kovanja.
Zlatniki Latinske denarne unije še danes veljajo za naložbeno zlato zaradi visoke čistosti in natisnjene nominalne vrednosti, kar pomeni, da so popolnoma oproščeni vseh davkov in primerni za naložbe. Največjo ponudbo tovrstnih zlatnikov v Sloveniji najdete v Gold centru na vrhu te strani.
