Ko gre za naložbene plemenite kovine, se največkrat govori izključno o zlatu. Zlato je služil kot denar tisoče let in je še vedno poznan v vseh delih sveta kot dobra dolgoročna naložba in zanesljiv način za shranjevanje vrednosti. V zadnji finančni krizi so se številni vlagatelji zaradi nezaupanja v sposobnost centralnih bank in držav, da stabilizirajo razmajane finančne trge in zaradi tveganja bankrota bank, prvič odločili za nakup zlata. Zaradi velikega povpraševanja je prišlo do nenadnega skoka cene zlata, kar je privabilo še več vlagateljev, ki so ceno dodatno dvignili, tako da je cena zlata dosegla rekordno visoko raven.
Toda poleg zlata obstajajo tudi druge plemenite kovine, kot so srebro, paladij in platina, v katere je mogoče vlagati. Nekateri menijo, da imajo druge plemenite kovine morda celo večji potencial za rast cene kot zlato.
Plemenite kovine v industriji
NNavsezadnje se 90 % izkopanega zlata uporabi za izdelavo nakita in zlatih palic, medtem ko se le 10 % porabi v industriji. To pomeni, da je velika večina zlata, ki je bilo kdaj izkopano in prečiščeno, še vedno v obtoku. Pri srebru in platini se porabi več kot polovica celotne letne proizvodnje industrija, približno tretjina se porabi za izdelavo nakita, le 10 % pa se porabi za izdelavo plemenitih kovin in se porabi za investicijske namene. Paladij se uporablja izključno v industriji in je komaj prepoznan kot dobra naložba. Kar 75 % celotne letne proizvodnje paladija se porabi za proizvodnjo katalizatorjev, ki se vgrajujejo v izpušne sisteme motornih vozil. Platina uporablja se tudi za katalizatorje, vendar ima visoko uporabo v medicini, kemični industriji in elektroniki (npr. trdi diski in LCD zasloni).
Velika industrijska uporaba srebra, platine in paladija je privedla do situacije, ko je skupna količina zalog teh plemenitih kovin neprimerljivo manjša od količine zalog zlata, ki obstajajo na svetovni ravni. Je pa njihova cena nižja od cene zlata, kar je po mnenju mnogih vlagateljev nelogično.
Poleg večjega realnega povpraševanja, ki je veliko bolj stabilno od špekulativnega povpraševanja po zlatu, imata platina in paladij pred zlatom še eno prednost. Od celotne svetovne proizvodnje platine kar 70% izvira iz Južnoafriške republike, kjer se rudarji zaradi slabih plač in delovnih pogojev vse pogosteje odločajo za stavko, kar pogosto ustavi proizvodnjo in povzroči dvig proizvodnih stroškov, kar prej ali slej se bo odrazilo v ceni platine na svetovnem trgu. Pri paladiju približno 40 % proizvodnje prihaja iz Južnoafriške republike, dodatnih 40 % pa iz Rusije, ki bo zaradi političnih napetosti z Zahodom lahko zmanjšala izvoz te kovine ali pa bo zaradi sankcij prisiljen zmanjšati izvoz in naložbe v nove rudnike. To bi povzročilo nenadno pomanjkanje te kovine na Zahodu in nenaden skok cen. Za avtomobilsko industrijo namreč paladij predstavlja verjetno zanemarljiv delež celotnih stroškov poslovanja, zato za nadaljevanje proizvodnje avtomobilov zanj ne bi bilo težav plačati nekajkrat več.
Obrestne mere
Drug pomemben dejavnik, ki ga je treba upoštevati, je Obrestne mere. Vlagatelji namreč ob visokih obrestnih merah večinoma svoj kapital preusmerijo v vezana varčevanja ali državne obveznice, naložbe, ki se obrestujejo. Ker so obrestne mere še vedno nižje od zgodovinskega povprečja in je od trenutne ravni realno pričakovati dvig, bi lahko zanimanje za lastništvo zlata v prihodnjih letih raslo počasneje kot v času zadnje recesije. Zaradi tega je možno, da bo v prihodnjih letih povpraševanje po zlatu naraščalo počasi, medtem ko bo realno povpraševanje industrije po platini in paladiju verjetno vztrajno raslo.
Nekateri analitiki in vlagatelji v srebro, platino in paladij menijo, da imajo te plemenite kovine zaradi vseh naštetih razlogov večji dolgoročni potencial rasti kot cena zlata.
Davek na plemenite kovine
Mnogi menijo, da je davčna politika nekaterih držav na svetu naklonjena zlatu. Namreč v Evropski uniji, ki je zaradi razvitih finančnih trgov in visoke kupne moči prebivalstva zelo pomemben trg za plemenite kovine, ni davka na vlaganje v naložbeno zlato v obliki zlatih palic ali kovancev, medtem ko je treba za nakup drugih plemenitih kovin (srebro, platina, paladij itd.) plačati DDV. V nekaterih državah članicah je davčna stopnja več kot 20 %, zato se pri nakupu drugih plemenitih kovin avtomatsko zmanjša potencialna donosnost naložbe. Prav zato se številni individualni vlagatelji v plemenite kovine odločajo izključno za nakup zlata.
Težko je oceniti ali bo naložbeno srebro, bosta platina in paladij dolgoročno bolj donosna naložba kot zlato zaradi večjega povpraševanja industrije, ali bo zlato potrdilo svoj status najboljše dolgoročne naložbe zaradi večjega zanimanja posameznih vlagateljev, je težko reči. A ne glede na to, katero plemenito kovino boste izbrali, se bodo vlagatelji v plemenite kovine vseh omenjenih kovin dolgoročno skoraj zagotovo bolje odrezali kot tisti, ki verjamejo v papirnate valute in terminske pogodbe. varčevanja. Globalno prezadolženost je mogoče rešiti le na dva načina – bankrote držav in finančnih institucij, z možnostjo popolne izgube prihrankov v bankah, ali visoko inflacijo, s katero papirnati denar postopoma izgublja vrednost. Plemenite kovine ni mogoče ustvariti iz nič, zato bodo ohranile svojo vrednost za vedno.
Avtor:
centerzlata.com
Opombe:
- Kakršna koli referenca na tej strani za “Center Zlata” se nanaša na podjetje Saiva d.o.o.
- Besedila na strani centerzlata.com so namenjena izključno informiranju in izobraževanju o finančnih trgih in trgih plemenitih kovin in jih ne smemo obravnavati kot investicijske nasvete.
