Kitajci množično vlagajo v zlato – kaj se skriva za tem?

6. 5. 2025.

Kitajsko povpraševanje po naložbenem zlatu v obliki zlatih kovancev in zlatih palic je v prvem četrtletju letos doseglo vrtoglavih 124 ton, kar je 12-odstotno povečanje v primerjavi s prvim, sicer zelo močnim četrtletjem lanskega leta, kaže najnovejše poročilo Svetovne organizacije za zlato.

Hkrati je to 48-odstotno povečanje v primerjavi z zadnjim četrtletjem leta 2024 in drugo rekordno četrtletje zapored, odkar se podatki vodijo. Kitajsko povpraševanje po fizičnem zlatu je pomembno prispevalo k rasti svetovnega povpraševanja po investicijskem zlatu, saj je v prejšnjem četrtletju predstavljalo kar 38 % celotnega svetovnega povpraševanja.

Kitajsko povpraševanje vse bolj vpliva na ceno zlata

Povpraševanje po zlatih palicah in kovancih na Kitajskem se je povečalo zaradi večih ključnih dejavnikov, vključno s padajočimi donosi obveznic in nepremičnin ter naraščajočimi trgovinskimi napetostmi med ZDA in Kitajsko, ki se še niso polegle. To težnjo kitajskih vlagateljev je na svojevrsten način motivirala in potrdila politika Ljudske banke Kitajske, ki nenehno povečuje zlate rezerve.

Adrian Ash, direktor raziskav na platformi za trgovanje z zlatom BullionVault, je dejal, da je nedavni dvig cen zlata posledica trgovanja kitajskega zasebnega sektorja, pri čemer so bili tako na Šanghajski borzi zlata kot na Šanghajski borzi terminskih pogodb opaženi “ogromni skoki” v obsegu trgovanja. Cena zlata v dolarjih se je pred nekaj tedni znatno zvišala in v nekem trenutku dosegla 3500 dolarjev za unčo oziroma 3000 evrov za unčo. Medtem se je ustalila na nekoliko nižji ravni – okoli 3.270 dolarjev, oziroma 2.890 evrov za unčo, kar je še vedno približno 35 % več kot v enakem obdobju lani.

Analitiki na splošno opažajo vse večji vpliv kitajskega povpraševanja, tako na rast kot na padec cene zlata: takoj ko se odprejo kitajske borze, cena takoj poskoči; Takoj ko pride do preloma v kitajskem povpraševanju, se cena korigira. Gre za širši trend, v katerem azijski trgi zlata postajajo vse pomembnejši v svetovnem kontekstu, poleg Kitajske pa je tu še Indija, pri kateri povpraševanje po zlatu prav tako pomembno vpliva na njegovo ceno.

Dedolarizacija in naraščajoče geopolitične napetosti spodbujajo kitajsko povpraševanje

Kitajski vlagatelji se zavedajo, da je zlato v negotovih časih »varno zatočišče« za kapital, in glede na nedavno zaostritev trgovinskih napetosti, zlasti med Kitajsko in ZDA, ni presenetljivo, da se vse več kitajskih vlagateljev obrača k zlatu. Zasebni vlagatelji in vladne institucije aktivno kupujejo zlato že zadnjih 15 let, vendar se je ta trend od začetka Trumpovega drugega mandata znatno okrepil.

Ne gre le za trenutne trgovinske vojne, ampak tudi za dedolarizacijo. Kitajska se že dolgo oddaljuje od ameriškega dolarja, prodaja ameriške državne obveznice in hkrati kopiči zlate rezerve, to je trend, ki mu zdaj vse bolj sledijo tudi zasebni vlagatelji. Joseph Cavatoni, višji tržni strateg pri Svetovnem svetu za zlato, navaja, da »delnice zlata pomagajo Pekingu ublažiti tveganje prevelike odvisnosti od ameriškega gospodarstva za trgovinske tokove, plačila in naložbe«.

Vendar Cavatoni meni, da je zelo težko oceniti, koliko zlata je Kitajska dejansko pridobila – povsem mogoče je, da so količine bistveno večje od uradno znanih. Po mnenju nekaterih analitikov ima Kitajska morda kar 30.000 ton zlata, vendar nihče ne more zagotovo trditi.

Mnogi po svetu se bojijo tudi razmer na Tajvanu. Kaj če nekega dne pride do spopada z ZDA in kaj se bo potem zgodilo s svetovno proizvodnjo mikročipov? Nihče ne more vedeti, kako se bodo te razmere razpletle v naslednjih nekaj letih. Kljub negotovosti pa vemo, da bi imel vsak konflikt dramatične posledice za stanje svetovnega gospodarstva. Po drugi strani pa zlato služi kot finančno varovanje pred takimi scenariji, tako med kitajskimi in ameriškimi vlagatelji kot tudi po vsem svetu.

Cena zlata 3.700 dolarjev za unčo do konca leta?

Krize v svetu se še vedno ne umirjajo. Poleg napetosti med Kitajsko in ZDA so se razmere v Ukrajini znova zapletle. Miru še vedno ni na vidiku, medtem ko se Evropa in Rusija še naprej gledata “skozi muho na puški”. V mnogih zahodnih državah naraščata populizem in nezadovoljstvo s starimi političnimi sistemi, medtem ko možnosti za globalno recesijo ostajajo visoke.

Vse to ustvarja vzdušje ekonomske negotovosti in povečanega tveganja za vlagatelje, zato se jih vse več odloča za investicijsko zlato v obliki zlatih kovancev in zlatih palic, da bi v negotovih časih zaščitili vrednost svojega premoženja. Zaradi rasti povpraševanja je verjetno, da bo cena zlata v prihodnjem obdobju še naprej naraščala. Po mnenju analitikov Goldman Sachsa bi lahko cena zlata do konca leta 2025 dosegla raven nad 3700 dolarjev za unčo, medtem ko napovedi JP Morgana napovedujejo ceno nad 4000 dolarjev za unčo do drugega četrtletja 2026.