Indeksni skladi – kako donosni so?

Prednosti indeksnih skladov

Preprostost indeksnih skladov

Vlaganje v indeksne sklade je relativno preprosto. Vlagatelji najdejo sklad, ki jim je všeč, vložijo toliko denarja, kot si ga lahko privoščijo, ostalo delo pa je na upravljavcih, ki upravljajo sklad. Vlagateljem ni treba slediti gibanju cen različnih posameznih delnic, temveč je dovolj, da pogledajo gibanje indeksa, da bi vedeli, kako napreduje njihova naložba. To je eden glavnih razlogov, zakaj se mnogi odločajo za to obliko naložbe.

Diverzifikacija indeksnih skladov

Vsaka naložba, ki temelji na lastniškem kapitalu, je tvegana, vendar pametno upravljanje s tveganjem lahko zmanjša izpostavljenost portfelja tržnim tveganjem. Indeksni skladi imajo torej razmeroma ugodno strategijo, saj vlagajo v veliko število delnic v različnih sektorjih, kar razprši naložbo in zmanjša tveganje.

Slabosti vlaganja v indeksne sklade

Slab donos

Če pogledamo zgodovinsko uspešnost indeksnih skladov, lahko ugotovimo, da donosi, ki jih prinašajo vlagateljem, niso tako visoki kot nekatere druge oblike naložb, na primer naložbeno zlato. To je najbolj izrazito na domačem kapitalskem trgu, na katerega so vezani indeksni skladi SBITOP indeks, ki sledi najbolj prometnim delnicam Ljubljanske borze. Spodaj imamo primer indeksa Zagrebške borze.

Slika 1: kretanje CROBEX-a od 1997. do danas, izvor: tradingeconomics.com

Na priloženem grafu je razvidno gibanje CROBEX-a, ki je od ustanovitve leta 1997 zrasel le za 60 %, kar je nekaj več kot 2 % letno. Čeprav gre za nominalno rast, so zaradi inflacije, katere povprečna letna stopnja v istem obdobju je bila višja od rasti indeksa, vlagatelji v indeksne sklade, vezane na CROBEX, s svojo naložbo dejansko izgubili denar.

Nekoliko boljše je stanje na tujih kapitalskih trgih, ki so sicer bolj razviti od slovenskega ali hrvaškega. SPDR 500 (SPY), eden najstarejših in najbolj znanih ameriških indeksnih skladov, ki je povezan z indeksom S&P 500, je v zadnjih dvajsetih letih zrasel za nekaj več kot 100%. Morda se to na prvi pogled sliši veliko, a če pogledamo gibanje cene naložbenega zlata, ki je ena glavnih alternativ vlaganju v delnice, vidimo, da je v istem obdobju njegova cena zrasla za več kot 500 %! To pomeni, da so indeksni skladi lahko donosni, vendar še zdaleč niso najbolj donosne oblike naložb.

Pomanjkanje nadzora

V indeksnem skladu vlagatelj nima pravice glasovati, v katere konkretne delnice želi vlagati in v katere ne. Namesto tega vlagatelj vse prepusti upravljavcem skladov, ki v njegovem imenu odločajo, kateri del sredstev bodo vložili v katero delnico.

Čeprav je to za nekatere morda prednost, večina vlagateljev še vedno želi imeti svoj denar pod lastnim nadzorom, kolikor je le mogoče. Indeksni skladi ne dovoljujejo tovrstnih naložb, zato tisti, ki imajo raje samostojne naložbe, vanje praviloma ne vlagajo.

Nezmožnost odzivanja na spremembe

Delniški trg je podvržen spremembam, ki se lahko pojavijo kot posledica gibanj v gospodarstvu. Vlagatelji praviloma poskušajo takšne spremembe vedno predvideti, se nanje pripraviti in se odzvati, ko pride čas. Številni vlagatelji na borzi se na primer v času krize odločajo za naložbe v delnice podjetij, ki se ukvarjajo s kopanjem zlata, saj je zlato najbolj donosna oblika naložbe. med krizo.

Takih prilagoditev ni mogoče narediti, če imate kapital v indeksnih skladih. V razmerah, ko je delniški trg nestanoviten ali pada, bodo indeksni skladi običajno tudi imeli izgubo. Vlagatelji, ki v takih časih še naprej hranijo denar v indeksnih skladih v upanju na hitro okrevanje, nimajo možnosti omejiti izgube s kakšno drugo naložbo, ampak so obsojeni na milost in nemilost gibanja indeksa.

Trenutno smo v eni od teh situacij, saj mnogi analitiki menijo, da je na ameriški borzi prišlo do velikega razmaha. finančni balon ki bo kmalu počila. Če se to zgodi, bodo vlagatelji, ki imajo denar v indeksnih skladih, ustvarili izgubo.

Zaključek

Čeprav imajo indeksni skladi določene prednosti, kot sta razpršitev tveganja in enostavnost naložb, nosijo indeksni skladi številna tveganja, na katera morajo biti vlagatelji pozorni. To ne pomeni, da je vlaganje v indeksne sklade samo po sebi slabo, temveč je treba dobro raziskati, v kaj določeni skladi vlagajo, kakšna je trenutna situacija na trgu in kakšne donose prinašajo alternativne oblike vlaganja.

Naložbeno zlato se je kot glavna alternativa vlaganju v delnice izkazalo za donosnejšo obliko naložbe od indeksnih skladov. Poleg doseganja višje rasti cen je vlaganje enostavnejše, je popolnoma neobdavčeno in ima vlagatelj popoln nadzor nad svojim premoženjem. K zlatu se zato obrača vedno več ljudi, najbolj pa je to izrazito v času gospodarske nestabilnosti, v kateri smo trenutno, saj je zlato znano kot varen pristan v negotovih časih.