Fizično zlato že tisočletja služi kot denar in najboljši način za vlaganje denarja. Razlogov za zaupanje v zlato je veliko, stabilnost njegove vrednosti v dobrih in slabih časih ter njegova sprejetost v tako rekoč celem svetu pa so le nekateri izmed njih. Toda z razvojem papirnatega denarja in sodobnih finančnih sistemov, ki so na prvi pogled zelo stabilni, marsikdo v zadnjih nekaj desetletjih ni videl potrebe po naložbi, kot je fizično zlato. Na srečo se to stanje počasi spreminja, saj se vse več ljudi zaveda, da je svetovni finančni sistem hiša iz kart, ki se lahko vsak trenutek zruši. V takšni situaciji bi bilo fizično zlato tako rekoč edina od finančnih in državnih institucij neodvisna zaščita posameznikovih življenjskih prihrankov.
Finančna kriza, ki se je začela leta 2008 in povzročila svetovno recesija, je razgalila šibkost sodobnega finančnega sistema, ki temelji na pohlepnih bankah in denarju, ki ni podprt z zlatom. Stečaj je postal eden najpogostejših izrazov v pogovoru o bankah. Zlato kot naložba je spet postalo tema razprav o naložbah, saj so do takrat nedotakljive banke, ki so veljale za prevelike, da bi propadle, po vrsti prosile za državno pomoč in niso imele več zaupanja javnosti. Po javno dostopnih podatkih so nacionalne države vbrizgale približno 1.000 milijard ameriških dolarjev v propadajoče finančne institucije, da bi preprečili še globljo recesijo.
Ironično je, da so se banke, ki so zaradi neodgovornega ravnanja najbolj krive za začetek recesije, uspele dokopati do tujega kapitala, medtem ko nekateri mali navadni ljudje niso mogli do svojega denarja, ki so ga zaupali bankam. . Takšen paradoks se je zgodil v Grčiji, državi, ki jo je finančna kriza najbolj prizadela. V situaciji, ko je obstajala velika verjetnost, da bo Grčija zapustila evro kot valuto, je prišlo do panike in množičnega dvigovanja denarja iz bank. To je povzročilo nelikvidnost celotnega bančnega sistema, kar pomeni, da banke niso imele dovolj denarja za poplačilo svojih varčevalcev. Država se je odločila težavo rešiti z uvedbo pravila, po katerem bančne poslovalnice niso delovale, na bankomatih pa je bilo mogoče dvigniti le 50 evrov na dan na vlagatelja. V praksi je to pomenilo začasno ugrabitev prihranki državljanov in uporabo istega kapitala za reševanje bank. Nekdo, ki je vse življenje varčeval in mislil, da je njegov denar na varnem v največjih bankah v državi, se je nenadoma znašel v situaciji, ko ne more dobiti niti majhne vsote denarja, kaj šele celotne vsote. Poleg tega je bilo tveganje popolnega propada banke, ko bi vlagatelji izgubili ves denar, gotovo večje, kot je bila država pripravljena priznati.
Podobna situacija v času krize bi se zlahka zgodila tudi v drugih državah, tudi v Sloveniji. Tisti, ki menijo, da je takšen scenarij v Sloveniji nemogoč, naj preučijo primere nepoštenega ravnanja bank do strank v številnih primerih po svetu.
Kaj pa zavarovanje depozitov?
V primeru finančnega zloma ne računajte na zavarovanje depozita do 100.000 evrov na stranko, za katerega jamči država. Država se namreč zaveda, da v primeru stečaja največjih bank ne bo dovolj denarja za poplačilo varčevalcev.
Torej v primeru finančnega zloma države in bankrota banke ne boste dobili svojega denarja. Za primerjavo se je treba spomniti le na hiperinflacijo v nekdanji državi, ki je jugoslovanske dinarje tiskala do te mere, da so obstajali bankovci po 100.000.000.000 dinarjev (sto milijard), ki pa so hitro postali ničvredni.
Tudi evro ni imun na depreciacijo. Običajna nekajodstotna letna inflacija redno odžira njeno vrednost, izstop Velike Britanije in nezadovoljstvo vse večjega števila preostalih članic EU pa lahko povzročita popoln razpad Unije. V takem scenariju bi evro postal ničvreden in postal le še ena propadla papirnata (fiat) valuta. Takih je bilo v zgodovini več kot 600. Pred takšno usodo nista zaščitena niti ameriški dolar in švicarski frank, saj ti valuti nista več podprti z zlatom.
Edini način, da v celoti zaščitite svoj kapital, je, da vložite v nekaj konkretnega, kot so nepremičnine ali naložbeno zlato ali srebro. Stečaj banke vas pri takih naložbah ne mora skrbeti. Nakup zlatih palic po mnenju mnogih boljša možnost, saj zlato kot naložba zagotavlja zaščito v krizah. Za nas se je fizično zlato v zadnjih nekaj tisoč letih izkazalo kot najboljši način za zaščito kapitala, ki v recesiji, vojnah in drugih nezaželenih scenarijih ne le ohranja svojo vrednost, ampak jo zaradi rasti cen tudi povečuje. Ker cena srebra običajno sledi ceni zlata, srebro in druge plemenite kovine prav tako pridobivajo na vrednosti, ko se poveča nezaupanje v banke in državne institucije.
Prednosti vlaganja v fizično zlato
Močan razvoj finančnih trgov v zadnjih nekaj desetletjih je pripeljal do tega, da je danes poleg vlaganja v fizično zlato ali srebro mogoče plemenite kovine vlagati na različne posredne načine, kot npr. investicijski skladi, delnice rudarskih podjetij ali izvedenih finančnih instrumentov, kot so terminske pogodbe in finančne pogodbe za razlike (CFD).
Vlaganje v delnice rudarskih podjetij ali trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti je za marsikaterega vlagatelja bolj praktično, saj se lahko hitreje odzovejo na nenadne spremembe tržne cene te plemenite kovine. Vse več borznoposredniških družb in bank namreč svojim strankam omogoča dostop do trga prek aplikacij, ki so na voljo za računalnike in pametne telefone, kjer je mogoče z enim klikom kupiti ali prodati »digitalno zlato«. Cena zlata na trgovalnih platformah praviloma relativno zvesto sledi ceni fizične plemenite kovine.
Toda nakup digitalnega zlata ima tudi slabosti, saj ima nakup fizične kovine še vedno več pomembnih prednosti v primerjavi s posrednimi načini vlaganja v plemenite kovine.
Brez davka na kapitalski dobiček
Pri posrednih naložbah je realizirani dobiček podvržen rasti cen davek na kapitalski dobiček. Davčna stopnja v Sloveniji je trenutno 12%, (kar pa se tudi spreminja). Če gre za dobiček z nakupom in kasnejšo prodajo fizičnega zlata po višji ceni, davka ni. Ni pomembno, ali gre za zlate palice ali kovance, kot je avstrijski dukat.
Neodvisnost od finančnih institucij
Glede na globalno prezadolženost je le vprašanje časa, kdaj bo prišlo do nove finančne krize. V krizah skoraj vedno pride do padca zaupanja v finančne institucije, kot so banke, ki lahko v takih situacijah propadejo. Ob tem lahko komitenti banke popolnoma izgubijo svoj delež, ne glede na to, da so morda na papirju zaslužili pri vlaganju v zlato prek skladov, delnic ali izvedenih finančnih instrumentov. Vprašanje je namreč, ali je v skladih za zavarovanje hranilnih vlog dovolj kapitala za plačilo odškodnin ljudem, ki so izgubili vloge. Tistim, ki imajo v lasti fizično zlato, tega ni treba skrbeti. Svoje plemenite kovine ali kovance lahko hranijo kjer hočejo, finančni zlom države pa lahko privede le do povečanja vrednosti.
Zaradi zgoraj navedenih razlogov se vse več ljudi odloča za najvarnejšo možnost vlaganja v zlato – nakup fizičnih plemenitih kovin ali pa v naših krajih zelo priljubljeni zlatniki, kot so zlati dukati Franca Jožefa.
Avtor:
centerzlata.com
Opombe:
- Kakršna koli referenca na tej strani za “Center Zlata” se nanaša na podjetje Saiva d.o.o.
- Besedila na strani centerzlata.com so namenjena izključno informiranju in izobraževanju o finančnih trgih in trgih plemenitih kovin in jih ne smemo obravnavati kot investicijske nasvete.
