Cena zlata je spet v veliki rasti

Cena zlata se je v zadnjem mesecu povečala za 3% in je v času pisanja 2.633 evrov za unčo oziroma 2.726 dolarjev za unčo. Kakšni so vzroki in kaj je v ozadju zadnje podražitve ter kaj lahko pričakujemo v prihodnjem obdobju, si preberite v nadaljevanju.

ZDA se pripravljajo na nov Trumpov mandat

Včeraj so v ZDA inavgurirali novega »starega« ameriškega predsednika Donalda J. Trumpa. Trgi še vedno v negotovosti čakajo na razvoj situacije glede napovedanih uvoznih carin. Trumpova administracija namreč namerava podpreti ameriški proizvodni sektor z zmanjšanjem uvoza s tujih trgov.

Zaradi tovrstnih objav se nekateri analitiki bojijo izbruha tržnih vojn v svetu z negativnimi posledicami za svetovno gospodarstvo ter morebitne vrnitve visoke inflacije. Toda glavni problem je, da nihče ne more z natančnostjo napovedati, kaj se bo zgodilo najprej. Ali bo ameriška gospodarska politika res šla v smeri uvedbe splošnih carin na uvoz od 60 do 80 % ali pa bo nova administracija vseeno popustila in začela s carinami okoli 10 % za vse, 25 % za Kanado in Mehiko ter 60 % na Kitajsko.

Vendar ena stvar ostaja gotova. Ameriški javni dolg bo najverjetneje še naprej rasel, kot je rasel pod vsemi prejšnjimi administracijami, vključno s Trumpovo od leta 2017 do 2021. Kopičenje dolga se ne bo ustavilo, dokler njegovo odplačevanje na neki točki ne bo postalo nevzdržno in bodo ZDA razglasile bankrot oz. veliko bolj realen scenarij, da dolg spet razvrednoti visoka inflacija. V obeh scenarijih so posledice nadaljnje preoblikovanje ameriškega dolarja kot fiksne valute v ničvreden papir, ki ga ni vredno imeti.

Ker so pričakovanja številnih vlagateljev kratkoročno negotova, dolgoročno pa negativna glede na fiskalno politiko ZDA, sploh ne preseneča, da se vedno več vlagateljev obrača k zlatu kot razredu sredstev, ki ohranja vrednost v negotovih časih.

Evropa še naprej gospodarsko tone

Mnogi trdijo, da bi nove ameriške carine utegnile opustošiti evropsko gospodarstvo, a pravilneje bi bilo reči, da bo takšna situacija le prinesla na površje njegove pomanjkljivosti. Evropska unija po konkurenčnosti in gospodarski rasti že dolgo zaostaja za ZDA in Kitajsko.

EU primanjkuje produktivnosti, zmanjkuje ji inovativnosti in visokokvalificirane delovne sile, »gozd« predpisov, visokih socialnih izdatkov in zelenih politik pa se je spremenil v veliko breme za gospodarstva razvitejših članic. Tudi poceni ruskih virov ni več na voljo, izdatki za obrambo pa se bodo morali v prihodnjih letih močno povečati. Skupna fiskalna politika ne obstaja, hkrati pa se enotna denarna politika izvaja v celi vrsti različno strukturiranih gospodarstev.

Italijanski ekonomist, nekdanji predsednik ECB, Mario Draghi, je pred nekaj meseci za Evropsko komisijo trdil, da Evropa potrebuje bajnih 800 milijard evrov (kar je enako dvema letnima nemškima proračunoma) in celo vrsto reform, da se »postavi na noge«. kar je v trenutnih razmerah praktično neizvedljivo.

Nemčija, glavni gospodarski motor evroobmočja, je že drugo leto zapored zaključila s padcem BDP, leta 2025 pa se bo morala soočiti s krizo v avtomobilski industriji, izgubo več sto tisoč delovnih mest in vse večjo konkurenco v tujih trgih. Nemška recesija bo zagotovo prizadela tudi druga evropska gospodarstva, zato se logično povečuje negotovost med vlagatelji na naši celini.

Zlato še naprej raste sredi negotovosti

Cena zlata je minuli teden znova podirala rekorde in bi lahko po napovedih nekaterih analitikov kratkoročno dosegla 2800 dolarjev oziroma okoli 2700 evrov za unčo. Med glavnimi vzroki za ta scenarij so že omenjena negotovost na trgih in morebiten izbruh krize ter povečano povpraševanje po zlatu kot varnem zavetju s strani centralnih bank.

Ljudska banka Kitajske je nadaljevala politiko povečevanja zlatih rezerv. Po šestmesečnem premoru so v zadnjih dveh mesecih pridobili okoli 15 ton zlata, v prihodnjih mesecih pa pričakujejo še več. Zlate rezerve, ki uradno znašajo 2.280 ton, zdaj predstavljajo približno 5,5% vseh rezerv kitajske centralne banke. To je rekordna raven in še en pokazatelj, da se država vse bolj trudi oddaljiti od ameriškega dolarja kot svetovne rezervne valute in se hkrati približati varnejšim instrumentom, kot je zlato.

Druga država z največ prebivalci na svetu, Indija, je v prvih 11 mesecih leta 2024 povečala svoje zaloge zlata za skoraj 10 % in pridobila približno 73 ton zlata. Indijske zaloge po zadnjih podatkih iz novembra lani znašajo 876 ton in bi lahko letos še rasle.

Čeprav Slovenija še vedno ne dela na povečanju svojih zlatih rezerv, domači vlagatelji vse bolj prepoznavajo pomen naložbenega zlata v obliki zlatih kovancev in zlatih palic in si vse bolj prizadevajo za ustvarjanje lastnih zlatih rezerv. Gre za naložbo z nizkim tveganjem, ki je oproščena vseh davkov in dajatev in katere povprečna letna rast v zadnjih 20 letih je več kot 10-odstotna, kar pomeni, da svojim vlagateljem poleg zaščite pred inflacijo prinaša tudi znatne dobičke.