Varčevanje v banki je daleč najbolj priljubljena oblika varčevanja v Sloveniji, kar potrjuje dejstvo, da Slovenci hranijo denar v bankah skoraj 300 milijarde Evrov. Varčevanje v banki je ustaljena oblika varčevanja, ki se uporablja že dlje časa, v zadnjem času pa je opazen trend dvigovanja sredstev iz bank in prenosa tega denarja v druge oblike varčevanja.
Strokovnjaki opozarjajo, kako varčevanje v banki ni najbolj pameten način razpolaganja s svojim premoženjem zaradi treh glavnih razlogov, ki jih lahko izveste v nadaljevanju tega besedila.
1. Bančni sistem ni 100% varen
Čeprav v javnosti pogosto prevladuje mnenje, da je varčevanje v banki popolnoma varno, nas zgodovina uči, da temu ni vedno tako. Eden od razlogov, zakaj lahko pride do težav z hrambo denarja v bankah, se skriva v t.i frakcijsko bančništvo, sistem, ki ga uporabljajo vse sodobne zahodne banke.
Delno bančništvo pomeni, da ima banka le majhen delež. frakcijo) vlog občanov v svojih trezorjih, večino svojega denarja pa plasirajo na trg s posojili in drugimi finančnimi instrumenti. Na primer, če imate na banki svojih prihrankov 100.000 eur, je verjetno, da je banka na trg plasirala vaših 80.000 eur, medtem ko hrani le 20.000 eur. Če bi slučajno zahtevali izplačilo vseh svojih 100.000 eur, bi vam jih banka izplačala, vendar bi ta znesek poravnala z odvzemom denarja drugim vlagateljem.
Tak sistem deluje, dokler več varčevalcev ne želi hkrati dvigniti svojega denarja iz banke in takih situacij je bilo v zgodovini veliko. V taki situaciji je t.i napadu na banke (angl. tek na banke) in banka enostavno nima dovolj denarja, da bi vse poplačala, zato banka in številni prihranki propadejo.
Čeprav mnogi menijo, da je takšen scenarij v današnjem času malo verjeten, vse večja nestabilnost trga takšnega scenarija še ne onemogoča, zgodovina pa nas uči, da tudi banke niso imune na slabo poslovanje. Prav zaradi tega ima vsaka država določeno zavarovanje, ki varčevalcem omogoča varčevanje do določene višine, a prav dejstvo, da svoje prihranke v takšni situaciji prepustijo državnim institucijam, mnoge varčevalce odvrne od hrambe večjih vsot denarja. v bankah.
2. Visoka inflacija zmanjšuje vrednost prihrankov v banki
Visoka inflacija ki smo ji priča že več kot eno leto in ji ni videti konca, močno znižuje vrednost oziroma kupno moč našega denarja. Za isto količino denarja je mogoče kupiti vedno manj izdelkov in storitev, pri čemer ni izvzet denar, shranjen v bankah.
10.000 EUR, privarčevanih pred 10 leti in položenih na bančni račun je danes vreden najmanj 23 % manj ampak takrat, če je verjeti uradnim podatkom o inflaciji. Mnogi seveda menijo, da je realna inflacija še višja. Hranjenje več denarja v bankah se zato dolgoročno ne izplača prav zaradi inflacije, še posebej pa je to očitno v časih, v katerih smo, ko inflacija prebija zgodovinske vrhove.
3. Obrestne mere za bančna varčevanja so mizerne
Obrestna mera v teoriji gre za nagrado za hrambo denarja v banki in predstavlja znesek, ki ga banka plača svojim vlagateljem kot nadomestilo za uporabo njihovega denarja. V preteklosti so bile te obresti precejšnje in nanje je bilo mogoče računati, zaradi česar je bilo varčevanje v banki donosno in vzdržno.
Št obrestne mere za varčevanje v banki so že nekaj let tako nizke, da dejansko znašajo 0 %, torej banka ne plačuje nadomestila za uporabo denarja vlagateljev. V prevodu varčevalci s tem, da denar hranijo na banki, niso v nobeni finančni prednosti v primerjavi s tem, da denar hranijo v obliki gotovine na vzmetnici.
Da bi bila zadeva še hujša, se prišteje vsak polog, ki ga varčevalec vplača iz že tako mizernih obrestnih mer davki s strani države.
Je varčevanje v banki dobra odločitev in kakšne so alternative?
Varčevanje v banki v teh okoliščinah zaradi zgoraj navedenih razlogov ni donosna finančna odločitev, še posebej, če gre za večje zneske. To seveda ne pomeni, da je dobra odločitev dvigniti vsako kuno s svojega bančnega računa. Strokovnjaki praviloma svetujejo, da je na računu dobro hraniti določen del prihrankov (več mesečnih plač) za možnost hitre poravnave tekočih obveznosti, pa tudi nekakšen »črni fond« za vse nepredvidene stroške, ki so v življenju neizogibne.
Vsekakor pa je pametneje vložiti ves denar nad tem v kakšno drugo vrsto sredstev, ki naredi varčevanje donosno, varno in dolgoročno vzdržno. Vse bolj priljubljena oblika tovrstnega varčevanja je vlaganje v naložbeno zlato – fizične zlate palice in zlati kovanci cena v zadnjih 20 letih je v povprečju zrasla za okoli 8.3 % na letni ravni in ki so v celoti oproščeni vseh davkov.
Naložbeno zlato predstavlja zelo likvidno obliko premoženja, ker ga je mogoče prodati kjerkoli na svetu po trenutno veljavnem tečaju preko nakup zlata, in je sredstvo, ki je hkrati prenosljivo in enostavno za shranjevanje. Skozi zgodovino je bilo zlato vedno i varovanje lastnine pred inflacijo in vsemi morebitnimi gospodarskimi težavami, kot so kriza, inflacija in propad valute, in ni razloga, da zlato ne bi opravljalo iste vloge tudi v prihodnje, za razliko od varčevanja v banki.
Oglejte si najboljšo ponudbo investicijskega zlata v Sloveniji s klikom na povezavo:
O avtorju:
Josip Kokanović, mag. oec.
Josip Kokanović je operativni direktor Centra Zlata in vodilni strokovnjak za plemenite kovine na Hrvaškem. Kokanović je tudi ugleden finančni strokovnjak z dolgoletnimi izkušnjami v finančni industriji ter kolumnist in pogost gostujoči predavatelj, specializiran za področje naložb in finančne pismenosti.
Besedila na strani centerzlata.com so namenjena izključno informiranju in izobraževanju o finančnih trgih in trgih plemenitih kovin in jih ne smemo obravnavati kot investicijske nasvete.
