Kaj vedo centralne banke, česar mi ne?

Večina ljudi se bo strinjala, da je najboljši način za pridobitev mnenja o neki temi ta, da vprašate ljudi, ki se poklicno ukvarjajo s to temo ali poslom. Na primer, če imate zdravstvene težave, se je bolje posvetovati z zdravnikom kot pa z avtomehanikom. Če vas zanima kaj o letenju z letalom, je morda bolje vprašati profesionalnega pilota kot pa pizzopeka.

Ko gre za zanesljivost in stabilnost denarja, ki ga uporabljamo vsak dan, je najbolj smiselno vedeti, kaj si mislijo ljudje, ki delajo v institucijah, ki so oblikovale denar, kot ga poznamo danes. Še bolj smiselno je vedeti, kaj počnejo te institucije, imenovane centralne banke.

Centralne banke kopičijo zlato

Centralne banke nenehno delajo na finančnih inovacijah, povezanih z digitalizacijo denarja, ukinitvijo gotovine in celo uvedbo kriptovalut, ki bi bile pod nadzorom centralnih bank. Ob tako velikem zanimanju in prizadevanjih prepričevanja javnosti, da je varneje in bolje uporabljati digitalni denar namesto papirnatega denarja, se postavlja vprašanje, zakaj številne centralne banke s svojim kapitalom počnejo ravno nasprotno – kupujejo zlate palice in povečujejo lastne zlate rezerve, ki ga nekateri imenujejo relikt preteklosti?

Od 10 največjih centralnih bank na svetu glede na bilančno vsoto s katero razpolagajo, spada vseh 10 med lastnike zlata.

V času pisanja je skupna vrednost omenjenih zlatih rezerv 1,58 tisoč milijard evrov, v letu 2023 pa so vse centralne banke na svetu skupaj odkupile dodatnih 1.037 ton zlata. Glede na raziskavo podjetja World Gold council, v kateri je sodelovalo skupno 70 centralnih bank, jih 81 % meni, da bodo centralne banke v naslednjih 12 mesecih kupile še več zlata in na splošno povečale svoje zlate rezerve.

Zlato nudi dobro zaščito pred krizami

Kot najpomembnejše razloge za lastništvo zlata so centralne banke navajale dejstvo, da je zlato dobro za dolgoročno ohranjanje vrednosti, njegova cena pa v krizah raste, kar je koristno za doseganje večje diverzifikacije portfelja, in dejstvo, da ni tako imenovano kreditno tveganje druge stranke pri lastništvu zlata. Na primer, po začetku vojne v Ukrajini so ZDA Rusiji zaplenile milijarde dolarjev, vloženih v ameriške obveznice, ruskih zlatih rezerv pa niso mogle zapleniti, ker se nahajajo v Moskvi in ​​so pod neposrednim nadzorom Rusije.

Med ostalimi pričakovanji in napovedmi centralnih bank izstopa tista, v kateri jih 69% meni, da se bo v 5 letih delež zlata v skupnih rezervah centralnih bank povečal. To se lahko zgodi le na dva načina – ali bodo centralne banke kupile znatne količine zlata ali pa se bo cena zlata močno dvignila in tako se bo njihovim obstoječim rezervam povečala vrednost.

Torej institucije, ki ne le da vedo popolnoma vse, kar je treba vedeti o denarju, valutah in bančništvu, ampak imajo tudi pooblastilo, da povsem neodvisno določajo, koliko denarja bo v njihovi državi, kakšen bo menjalni tečaj te valute in kakšne naj bodo obrestne mere za varčevanje ali posojila, svojega kapitala iz nekega razloga ne vlagajo v delnice uspešnih podjetij, skladov ali napredne kriptovalute, temveč v »relikt preteklosti«, imenovan zlato?

Centralni bankirji očitno verjamejo, da v času finančne in geopolitične negotovosti prav zlato zagotavlja najvišjo stopnjo varnosti naložb. In če institucije, odgovorne za proizvodnjo evrov, dolarjev ali frankov, same ne verjamejo v stabilnost svojih valut, ampak imajo raje zlato, bi morda morali tudi vsi drugi  razmisliti o vlaganju kapitala  skozi zgodovinsko dokazano najvarnejšo valuto – zlato.