Ne glede na to, ali gre za delnice, obveznice ali plemenite kovine – vsaka naložbena kategorija ima svoje ključne kazalnike, ki vlagateljem pomagajo razumeti gibanje cen na trgu. V svetu plemenitih kovin je najpomembnejši  kazalnik prav razmerje med zlatom in srebrom.

Razmerje med zlatom in srebrom (angl. gold-silver ratio) prikazuje medsebojno razmerje cen teh dveh najbolj priljubljenih plemenitih kovin. Izraža, koliko unč srebra je potrebnih za nakup ene unče zlata. Če je razmerje 60:1, to pomeni, da je 60 unč srebra enakovredno eni unči zlata.

Zgodovinsko gibanje razmerja med zlatom in srebrom

Na spodnjem grafu lahko vidimo, kako se je to razmerje gibalo skozi zgodovino. Očitno je, da ceni zlata in srebra ne rasteta vedno vzporedno – razmerje niha, vendar se dolgoročno ponavadi vrača v neko »normalno« območje.

Razmerje med zlatom in srebrom

Vir: goldprice.org

Zlato in srebro sta skozi zgodovino igrala ključno vlogo kot denarni kovini. Rimsko cesarstvo je med prvimi uvedlo uradno razmerje med zlatniki in srebrniki – 12:1. Eden zlatnik je bil vreden dvanajst srebrnikov.

Tudi kasneje, v 18. in 19. stoletju, je bilo razmerje regulirano v okviru tako imenovanih bimetalnih denarnih sistemov. V Združenih državah Amerike je razmerje znašalo 15:1, zlato in srebro pa sta bila neposredno vezana na vrednost dolarja.

Z ukinitvijo zlatega standarda v 20. stoletju je razmerje postalo povsem tržno pogojeno. Ker danes plemenite kovine niso več uradna denarna enota, je razmerje med zlatom in srebrom postalo ključen pokazatelj za vlagatelje, ki iščejo stabilno dolgoročno naložbo.

Zakaj je razmerje pomembno za vlagatelje?

Veliko vlagateljev, ki želijo svoj portfelj zavarovati s plemenitimi kovinami, redno spremlja razmerje med ceno zlata in srebra. To razmerje jim pove, katera kovina je v določenem trenutku bolj podcenjena oziroma precenjena.

Če cena zlata hitro naraste cena srebra pa ostane stabilna  se razmerje premakne v korist zlata. To pomeni, da je srebro v tistem trenutku razmeroma cenejše. Vlagatelji pogosto pričakujejo, da bo v takem primeru cena srebra začela dohitevati ceno zlata – to pa je priložnost za zaslužek.

Recimo, da vlagatelj kupi eno unčo zlata in počaka, da razmerje doseže 100:1. Nato zlato zamenja za 100 unč srebra. Če se razmerje pozneje zniža na 50:1, lahko srebro proda in za izkupiček dobi dve unči zlata – torej je svojo naložbo podvojil.

Seveda gre za idealen scenarij, ki v praksi ni vedno enostavno izvedljiv. Potrebno je dobro predvideti gibanje cen, upoštevati davke (na srebro v Sloveniji velja DDV,  naložbeno zlato je brez DDV-ja ), stroške shranjevanja ter likvidnost trga.

Zaključek

Razmerje med zlatom in srebrom je ključen indikator za vse, ki razmišljajo o naložbah v plemenite kovine. Ne temelji na fiat valutah, temveč na razmerju med dejanskima surovinama. Prav zato vlagateljem nudi vpogled v razmerja na trgu, ki niso odvisna od centralnih bank ali monetarne politike.

Spremljanje tega razmerja je posebej priporočljivo za vse, ki želijo svoje prihranke ali naložbeni portfelj diverzificirati z zlatom in srebrom kot zaščito pred inflacijo, gospodarskimi krizami ali nestabilnostjo finančnih trgov.