Finančna pismenost na Hrvaškem žal ni na zelo visokem nivoju. Mnogi ljudje ne razumejo prednosti in slabosti vlaganja v investicijske sklade, delnice, police življenjskega zavarovanja, vpliva inflacije na donosnost varčevanja v banki, da popolnega nerazumevanja ekstremnega tveganja pri vlaganju v kriptovalute raje sploh ne omenjamo.
Tudi pri vlaganju v plemenite kovine je precej nerazumevanja. V nadaljevanju so navedene najpogostejše zablode o vlaganju v zlato.
Zabloda 1: Vlaganje v zlato je tvegano
Borzna cena zlata se spreminja iz sekunde v sekundo, včasih pa se v enem samem dnevu spremeni za več kot 1%, v tednu ali dveh pa celo do 5%. Glede na to, da mu cena lahko pade v tako kratkem času, mnogi sklepajo, da je zlato tvegana investicija. To je res le, kadar načrtujete vlaganje v kratkem, nekaj mesečnem obdobju. Če veste, da boste denar potrebovali že čez nekaj mesecev, ne vlagajte niti v zlato, niti v delnice, investicijske sklade in podobno.
Ker pa je časovni horizont vlaganja običajno daljši, se tveganje vlaganja v zlato zmanjšuje in je na primer pri 20-30 letnem obdobju zlato mnogo manj tvegana investicija od papirnatega denarja. Večina ljudi bo na prvi pogled pomislilo, da oni ne nameravajo vlagati na tako dolgi rok, vendar pa varčevalci v bankah vso svojo delovno dobo samo podaljšujejo varčevanje življenjskih prihrankov, potem pa ves kapital prepustijo z dediščino otrokom, ki pogosto naprej cela desetletja nadaljujejo z varčevanjem.
V tako dolgem obdobju inflacija naredi svoje. Povprečen porast cen za 3% letno po 30 letih pomeni, da se je vse v povprečju podražilo za več kot 140%. To pomeni, da je v istem časovnem obdobju denar izgubil okrog 60% svoje vrednosti.
Na spodnjih grafikonih lahko vidimo, kako s časom kupna moč ameriškega dolarja počasi (vendar zanesljivo) pada. Imejte v mislih, da je ob tem padanju vrednosti ameriški dolar še vedno najpomembnejša in ena od najbolj cenjenih valut na svetu. Večina drugih valut je v zadnjih desetletjih še bolj izgubila na vrednosti, nekatere pa so celo propadle in popolnoma izgubile svojo vrednost.
Slika 1: Kupna moč dolarja od leta 1971
Slika 2: Kupna moč dolarja od leta 1900
Vir: Bureau of Labor Statistics, St. Louis Fed
Na grafikonu spodaj lahko vidite kupno moč zlata v zadnjih nekaj več kot 400 letih. Cena je imela obdobja rasti in padanja, vendar pa se je za isto količino zlata vedno lahko kupilo isto količino dobrin ali storitev.
Slika 3: Kupna moč zlata od leta 1560
Nobenega dvoma ni, da se bodo tudi v naslednjih desetletjih in stoletjih nadaljevali enaki trendi. Papirnate valute bodo še naprej izgubljale, medtem ko bo zlato še naprej ohranjalo bolj ali manj enako vrednost. Zlato je torej nekoliko tvegana investicija za nekajmesečno obdobje, medtem ko je na dolgi rok nekaj desetletij verjetno najbolj varna možna investicija.
Zabloda 2: Obstaja veliko tveganje, da bom kupil lažno zlato
Eno od najpogostejših vprašanj naših strank je: “Kako naj vem, da je to pravo zlato?” Vendarle je ta strah neupravičen, ker se lažno zlato na trgu pojavlja redkeje, kot si to ljudje predstavljajo.
Vsak od nas lahko precej hitro na internetu poišče informacije o preverjanju zlata, zato lahko tudi nepoučena oseba z veliko gotovostjo potrdi, da je zlata palica ponaredek ali pa je z njo vse v najlepšem redu.
Lažno zlato lahko izključite z več metodami. Ena od najzanesljivejših metod je preverjanje teže in dimenzije palice ali zlatnika. Vsaka kovina ima specifično gostoto, zato je praktično nemogoče narediti ponarejeno palico, ki bi imela dimenzije enake, kot prava palica, hkrati pa še enako težo. Ponaredki imajo največkrat napačne dimenzije ali napačno težo na tehtnici.
Slika 4: Primerjava dimenzij palice zlata za 100g in palice srebra za 100g ter dunajskega filharmonika za 1 unčo, izdelanega iz zlata s tistim iz srebra
Podjetja, ki se ukvarjajo z distribucijo investicijskih plemenitih kovin, kot je Centar Zlata, imajo profesionalno opremo za testiranje palic in zlatnikov, zato lahko s 100-odstotno gotovostjo potrdijo, da gre za pravo ali lažno zlato. Če imate zlatnike in zlate palice, za katere niste prepričani o njihovi pristnosti, jih prinesite na brezplačno preverjanje v naših poslovnih prostorih v Zagrebu.
Morda se bojite, da vam bo neko podjetje prodalo lažno zlato. Lahko ste prepričani, da nobeno ugledno podjetje z nekaj deset milijonov kun letnega prometa ne bo tvegalo svojega ugleda ali celo poslovanja zaradi nekaj drobiža, ki bi ga zaslužilo s prodajo nekaj ponarejenih dukatov ali palic. Danes bi se za kakršenkoli podoben primer zelo hitro razvedelo na internetu in bi to kritično ogrozilo poslovanje tega podjetja. Zato pred odločitvijo o nakupu zlata ali srebra v določenem podjetju preverite, kaj o podjetju piše na internetu.
Ponarejene zlate palice in zlatniki so na splošno mnogo bolj redki, kot si ljudje mislijo. Za vsak slučaj pa vendarle ni priporočljivo kupovati zlata od fizičnih oseb, ki jih ne poznate, na primer preko Njuškalo, eBay in podobno. Kadar se zanimate za najbolj priljubljene zlatnike v naši regiji (zlati dukati Franc Jožef in dunajski filharmoniki), vam lahko pomagajo pooblaščeni distributerji tiste kovnice proizvajalke. Spisek se nahaja na tej strani.
Zabloda 3: Zlatniki, ki niso čisto zlato, so slaba investicija
Ena od najpogostejših zablod, s katero se srečujemo skoraj vsak dan, je stališče strank, da je bolje kupiti zlatnik, ki je izdelan iz čistega zlata, kot pa zlatnik z manjšim deležem zlata. Gre za zablodo, saj se točno ve, koliko zlata vsabuje vsak posamezen zlatnik in se mu cena oblikuje izključno na podlagi količine zlata, ki ga ta zlatnik vsebuje. Ostanek, ki je najpogosteje baker, je nepomemben pri ceni.
Prav tako pri zlatnikih teže ene unče (31,1035 gramov) mislimo na eno unčo zlata in ne na njihovo celotno težo.
Tabela 1: Primerjava čistoče in cene različnih zlatnikov
V tabeli vidimo, da so si zlatniki z eno unčo zlata enakovredni, ne glede na čistočo, s katero so izdelani. Majhne razlike v ceni za gram pri posameznih zlatnikih niso posledica čistoče posameznega zlatnika, temveč splošnega pravila, da je cena zlata za gram nižja za večji kos zlata. Obstajajo tudi drugi dejavniki, ki vplivajo na ceno. Poleg stroškov in marž posameznih kovnic pri proizvodnji zlatnikov vpliva še likvidnost posameznih zlatnikov v posameznih delih sveta in podobno.
Pri izbiri zlatnika je torej bolj kot čistoča pomembna njegova cena za gram zlata in popularnost v državi ali regiji. V svetu su od modernih zlatnikov najbolj razširjeni južnoafriški Krugerrandi, medtem ko so na Hrvaškem in v našem delu Evrope od modernih zlatnikov najbolj priljubljeni dunajski filharmoniki, od klasičnih zlatnikov pa dukati Franc Jožef.
Zabloda 4: Zlato je slaba investicija, ker je razlika med nakupno in prodajno ceno velika
Razlika med nakupno in prodajno ceno malih zlatih palic ali zlatnikov je lahko večja od 10%, kar je res veliko. Zato palice teže enega grama niso dobra investicija. Vendar pa ta razlika pri izdelkih iz investicijskega zlata teže ene unče le še 3-4%, za palice iz enega kilograma pa znaša le še 2-3%. To je še vedno več od razlike med nakupnim in prodajnim tečajem pri menjavi hrvaških kun v evro in obratno, ki praviloma znaša od 1 do 1,5%, na osnovi tega pa nekateri menijo, da je zlato slaba investicija.
Ta argument ima smisel le, če govorimo o majhnih zlatih palicah (npr. 1 gram) ali o nakupu zlata na kratek rok (npr. nekaj mesecev). Upoštevati pa moramo, da je zlato dolgoročna investicija in ga večina kupcev želi imeti vsaj nekaj let. Zgodovina nas uči, da cena zlata v povprečju letno raste 7-8%. To pomeni, da se bodo ne glede na večjo razliko med nakupno in prodajno ceno vsi tisti, ki bodo kupili večje kose zlata (npr. palice in zlatnike za eno unčo ali več) in ki bodo zlato obdržali vsaj nekaj let ali desetletij, zagotovo bolje odrezali od tistih, ki bodo imeli papirnati denar.
Tabela 2: Letni porast cene zlata v različnih valutah
Vir: www.goldprice.org
Zabloda 5: Zlato je slaba investicija, ker ne prinaša obresti
Mnogi profesionalni finančni in investicijski svetovalci izražajo stališče, da je zlato slaba investicija, ker ne prinaša nobenega donosa, kot so obresti, dividende in podobno. Resnica je, da zlato ne prinaša nobenih obresti, zabloda pa je, da je zaradi tega slaba investicija.
Dokaz za zavrnitev te zablode je lahko najti. Na tej strani lahko vidite letne obrestne mere, določene s strani državnih centralnih bank vseh držav na svetu. Obrestne mere na varčevanje pri posameznih komercialnih bankah v teh državah so relativno podobne navedenim referenčnim obrestnim meram. V trenutku pisanja teksta obrestna mera v državah z evrom znaša 0,00%, v Švici je -0,75%, v ZDA 1,75%, medtem ko je v Zimbabveju 70,00%, v Argentini 63,00%, v Iranu 18,00% itd.
Poraja se vprašanje, ali so Evropejci in Američani neumni, da varčujejo v domačih bankah po mizernih obrestnih merah, ko bi lahko poslali denar v Argentino in Zimbabve in služili na visokih obrestnih merah? Seveda ne.
Gre za to, da visoke obrestne mere skoraj vedno pomenijo visoko inflacijo v tej državi. Kaj vam pomaga, če v Zimbabveju dobite 70% obresti, če bo v enem letu njihova valuta izgubila 80-90% vrednosti in boste z eventuelno menjavo nazaj v evre imeli manj kot danes? Prav tako v državah z visokimi obrestnimi merami skoraj zagotovo obstaja zelo velika pravna, gospodarska in politična nestabilnost, zato tvegate, da svojega denarja ne boste več videli, če ga zaupate njihovim bankam. Torej so obresti same po sebi slab argument proti zlatu.
Čeprav je praviloma manjša, pa inflacija obstaja tudi v razvitejših državah, kar pomeni, da tako evro kot švicarski frank izgubljata vrednost. Celo finančno nepoučeni ljudje vedo, da je bilo včasih s 100 nemškimi markami mogoče kupiti več, kot je mogoče kupiti danes s 100 evri, čeprav bi morali biti evri vredni dvakrat več od nemških mark. Obresti, ki so jih dobili tisti, ki so denar desetletja varčevali, na žalost niso uspele nadoknaditi izgubljene vrednosti prihranjenega denarja.
Zgodovina je pokazala, da zlato zadrži kupno moč, čeprav ne prinaša obresti. Če lahko danes povprečno hišo v Zagrebu kupimo za tri kilograme zlata, smo jo za isto količino verjetno lahko kupili tudi pred 100 leti in jo bomo lahko kupili tudi čez 100 let v daljni prihodnosti.
Če govorimo o majhnih vrednostih, lahko danes v povprečni restavraciji kosita dva za 0,5g grama zlata in bosta verjetno lahko tudi čez 100 let, ne glede na nominalno ceno tega kosila v tedanji valuti.
Zabloda 6: Zlato je zdaj drago
Ob pogledu na grafikon cene zlata v posljednjih nekaj desetletjih večina ljudi takoj opazi, da je cena rekordno visoka ali vsaj relativno blizu rekordne cene in na osnovi tega mnogi sklepajo, da je zdaj zlato drago in da morda ni pravi čas za vlaganje v to plemenito kovino. Vendar gre za zablodo. Zaradi učinka inflacije denar konstantno izgublja na vrednosti, kar vodi do iluzije, da kupna moč zlata konstantno raste. Pravilneje bi bilo reči, da denar izgublja svojo vrednost, zlato pa jo vzdržuje.
Večina držav si želi, da letnja stopnja inflacije znaša 2%, saj menijo, da blaga inflacija pozitivno vpliva na gospodarsko rast. Vendar pa to pomeni, da želijo, da denar vsako leto izgubi 2% vrednosti. Ne sliši se veliko, če gledamo samo eno leto, vendar pa to pravzaprav pomeni, da si država želi, da so vaši življenjski prihranki vsakih deset let vredni 20 odstotkov manj. Zgodovina pripoveduje, da je stopnja inflacije pogosteje višja kot nižja od “idealnih 2%”, torej denar vrednost izgublja še hitreje.
Po uradnih podatkih Državnega zavoda za statistiko je skupna inflacija na Hrvaškem od maja 1994 (ko je kuna postala valuta) do danes znašala 85,2%, torej približno 2,5% letno. To pomeni, da nekaj, kar je leta 1994 stalo 100 kun, danes stane približno 185 kun. V prevodu, kuna je izgubila skoraj polovico vrednosti v samo 25 letih.
Pri valutah, ki obstajajo že dalj časa, je padec vrednosti še večji, tako je ameriški dolar v zadnjih 100 letih izgubil 94% vrednosti. Za Britanski funt lahko rečemo, da je najuspešnejša papirnata valuta, saj obstaja najdaljši čas. V svojih 317 letih obstoja je izgubil kar 99,5% vrednosti. Mnoge druge valute, ki so nastale kasneje od britanskega funta, so popolnoma propadle, torej izgubile 100% kupne moči. Na našem področju je idealen primer jugoslovanski dinar, ki je danes brez vrednosti.
Slika 5: Primerjava kupne moči različnih valut glede na kupno moč zlata od leta 1900
Vir: www.itmtrading.com, World Gold Council, Bullion Management Group Inc.
Konec leta 1994 je bila unča zlata vredna 383,25 USD, kar bi znašalo približno 2.284 kn. Tisti, ki je takrat pospravil v nogavico ali pod žimnico 2.284 kn, ima tudi danes 2.284 kn. Tisti, ki je kupil eno samo unčo zlata, ima danes približno 10.000 kn. Cena zlata se konstantno spreminja, vendar trenutno vrednost unče zlata preverite na tej strani.
Nekateri bodo rekli, da večina ljudi ne skriva gotovine pod žimnico, temveč imajo sklenjeno dolgoročno varčevanje, ki prinaša obresti. Na osnovi zgoraj navedenih vrednosti vidimo, da je povprečen porast cene zlata v zadnjih 25 letih bil približno 6% letno, kar je občutno več od obrestnih mer na varčevanje v velikih bankah celo v dobrih časih.
Slika 6: Cena zlata izražena v evrih od leta 1999
Ker so monetarni sestavi v vseh državah sveta urejeni na način, da se favorizira umirjena inflacija, bo denar še naprej postopno izgubljal vrednost. To pomeni, da bo cena zlata izražena v papirnatem denarju še naprej na prvi pogled videti visoka. Vendar pa je to zabloda. Ni drago zlato, temveč je denar izgubil vrednost. Ne glede na to, po kateri ceni danes kupite zlato, jo boste v naslednjih nekaj desetletjih gotovo bolje odnesli z zlatom, kot s papirnatim denarjem ali dolgoročnim varčevanjem.
Avtor:
centarzlata.com
Pripombe:
- Vsaka referenca na tej strani na “Banko Zlata” se nanaša na podjetje Saiva d.o.o.
- Teksti na centarzlata.com služijo izključno informiranju in izobraževanju o finančnih trgih in trgih plemenitih kovin in jih ne smatrajte kot investicijski nasvet.
____
Želite na svoj naslov dobivati podobne tekste? Prijavite se za prejamnje naših novic in analiz! V naših novicah poleg izobraževalnega gradiva pošiljamo tudi najnovejše analize z dogajanja na finančnih trgih, tako boste pridobili ključne informacije za vlaganja v plemenite kovine.
