Inflacija počasi uničuje vrednost denarja, zato večina ljudi investira. Ampak – različne naložbe imajo različna razmerja med tveganjem in donosom. Varčevanje v gotovini je razmeroma varen, a popolnoma nedonosen način varčevanja denarja. Zato mnogi finančni svetovalci priporočajo vlaganje v vzajemne sklade ali delnice. Investicijski skladi so pogostejša izbira, saj vlagatelju ni treba  aktivno spremljati poslovanja posameznih podjetij, temveč denar zaupa v upravljanje strokovnjakom. Vsak investicijski sklad razporedi svoj kapital na veliko število delnic in obveznic, zato je tveganje takšne naložbe manjše od naložbe v posamezno delnico.

Pa so domači investicijski skladi in delnice, ki kotirajo na Ljubljanski borzi donosna naložba? Je naložbeno zlato boljša možnost?

Vlaganje v delnice

Če naložbo v naložbeno zlato primerjamo z najbolj priljubljeno delnico v Sloveniji – delnica Krke, pridemo do zaključka, da je bil nakup zlata bolj donosen. Namreč sprememba cene od uvrstitve na borzo do danes skupaj z dividendo niti približno ne more nadomestiti rasti cene unče zlata v istem obdobju.

Obstajajo investicijski skladi in delnice, katerih cena je v zelo kratkem času zrasla za nekaj deset ali celo sto odstotkov, vendar so to praviloma zelo tvegana podjetja, v katera ni pametno vlagati več kot nekaj odstotkov prostega kapitala. Pri resnem vlaganju v delnice, bi moral vlagatelj diverzificirati svoj portfelj z vlaganjem v več kot deset različnih podjetij, ki se ukvarjajo z različnimi dejavnostmi. Na ta način se zmanjša naložbeno tveganje, saj je verjetnost, da bo v poslovnih težavah zašlo večje število podjetij hkrati, manjša, kot če bi se v težavah znašlo eno podjetje.

Referenčni indeks slovenskega trga je SBITOP, sestavlja pa ga 9 najbolj likvidnih delnic Ljubljanske borze. Če izračunamo povprečno letno donosnost od uvedbe indeksa leta 2006 do danes, znaša povprečna donosnost 3,4 % letno (v izračunu dividende niso vključene). Donos 3,4% letno + dividende je nekoliko višji od obresti banke v omenjenem obdobju, a daleč pod pričakovanji vlagateljev, ki so pri vlaganju v delnice precej tvegali in pričakovali bistveno višji donos.

V istem obdobju je cena zlata narasla od okoli 400 do celo 2000 USD za unčo. V odstotkih gre za 400-odstotno donosnost, kar je nekajkrat več od povprečne donosnosti slovenskih delnic. Povprečna letna donosnost lastništva zlatih palic ali zlatih kovancev je bila 8-odstotna. Poleg višjih donosov je lastništvo naložbenega zlata vlagateljem prineslo veliko večjo varnost, ki je zelo pomemben vidik vlaganja. Cena zlata je namreč povsem neodvisna od gospodarskih ali političnih razmer v Sloveniji.

Investicijski skladi

Zaradi pomanjkanja znanja in izkušenj si večina malih vlagateljev ne upa sama vlagati na finančnih trgih, ampak denar vlagajo prek bank v sredstva. Glavni razlog za priljubljenost tega načina vlaganja je pričakovanje malih vlagateljev, da lahko strokovnjaki, ki delajo v družbah za upravljanje skladov, za svoje stranke dosežejo višje donose, kot bi jih lahko dosegli s samostojnim vlaganjem. Toda praksa kaže, da investicijski skladi praviloma ne morejo dosegati povprečnega donosa na trgu, kar lahko spremljamo z gibanjem vrednosti referenčnih borznih indeksov (SBITOP Ljubljanski borzi).

Warren Buffet, verjetno največji vlagatelj v zgodovini, ki je redno na vrhu lestvice najbogatejših ljudi na svetu, je tako prepričan o tem, da so investicijski skladi slab način vlaganja denarja, da je leta 2007 sklenil stavo z upravljavcem sklada, da v obdobju 10 let hedge skladi, ki jih upravljavec izbere, ne bodo imeli višjega donosa od SP500 delniškega indeksa. Stava se je končala konec leta 2017, donosi petih hedge skladov, ki jih je izbral upravitelj, pa so znašali 2.8 %, 21.7 %, 27.0 %, 42.3.3 % in 87.7.8 %. Indeks SP500 je v istem obdobju zrasel za 125.8 %. Torej od petih izbranih skladov, ki jih upravljajo profesionalci, nobenemu ni uspelo doseči povprečnega donosa na trgu.

Omenjeni upravljavci so vlagali na ameriški borzi, vendar ugotovitev, da imajo investicijski skladi zelo redko višjo donosnost od referenčnega indeksa, velja za vse trge, tudi za slovenski trg in delnice Ljubljanske borze.

Zakaj imajo investicijski skladi nižji donos od indeksa?

Obstaja več vzrokov za ta pojav, od katerih so najpomembnejši navedeni spodaj.

Prvi razlog je povezan s prilivom in odlivom kapitala iz sklada. Ker so deleži v skladih v lasti velikega števila različnih vlagateljev, morajo imeti investicijski skladi vedno na voljo nekaj denarja za morebitna kadarkoli zahtevana izplačila. Tudi delniški skladi nimajo vsega kapitala naloženega v delnice, kar pomeni, da se ob rasti vrednosti delniških indeksov (npr. SBITOP v Sloveniji, DAX v Nemčiji, SP500 v ZDA) vrednost delnic delniških skladov poveča manj kot je kazalo. Zaradi učinka inflacije in drugih dejavnikov, tečaji delnic na dolgi rok običajno rastejo in ker sklad vedno obdrži del kapitala “zunaj trga”, ta neinvestirani denar deluje kot utež, zaradi česar sklad težko premaga referenčni indeks borze, kamor vlaga večino svojega kapitala.

Drugi razlog je nenaklonjenost tveganju. Denar vložen v delnice, je bil namreč vložen v delnice velikih podjetij, ki ne rastejo tako hitro kot delnice novih inovativnih podjetij, ki hitro širijo svoje poslovanje. Razlog je pravzaprav racionalen. Večina novih hitro rastočih podjetij posluje z izgubo, saj vse prihodke vlagajo v nadaljnjo širitev poslovanja. Tako bo bodisi v nekaj letih postalo izjemno uspešno podjetje ali pa bo šlo v stečaj. Upravljavci skladov nimajo kristalne krogle, s katero bi lahko z gotovostjo vedeli, katera od takšnih družb bo uspela, zato v delnice takšnih družb vlagajo majhen odstotek svojega portfelja ali pa jih povsem obidejo in denar vlagajo v razvita podjetja s stabilnimi prihodki in dobički. Z izogibanjem novih podjetij, ki trenutno še poslujejo z izgubo, skladi običajno izgubijo zlato priložnost in se izognjejo delnicam, kot so delnice Googla ali Facebooka, ki največ prispevajo k rasti indeksa.

Tretji razlog so nadomestila. Tako kot pek ne speče kruha, ker mu je žal, da so stranke lačne, tako tudi banka ne ponudi vlaganja v svoje investicijske sklade, ker ji je žal, da njeni komitenti nimajo denarja. Namen obstoja skladov je ustvarjanje dohodka njihovim lastnikom (v Sloveniji so to običajno banke). Pri vlaganju v sklade je praviloma cela vrsta provizij (vstopna, izstopna, upravljavska provizija, provizija depozitarne banke ipd.), ki bistveno znižajo donos vlagateljem. V državah z dolgoletno tradicijo delničarstva in borznega trgovanja so delnice v zadnjih sto letih rasle v povprečju za 10 % letno. Običajno letno nadomestilo za držanje denarja v delniškem skladu v Sloveniji znaša 2 %, kar je četrtina realnega donosa, ki ga lahko vlagatelj dolgoročno pričakuje. To skupaj z drugimi provizijami dodatno zmanjša verjetnost, da bo donosnost naložbe v sklad enaka ali višja od tržnega povprečja.

Četrti razlog je velikost in počasnost velikih investicijskih skladov. Za razliko od posameznih vlagateljev, ki lahko nenadoma prodajo delnice določene družbe v vrednosti več deset ali sto tisoč evrov, upravljavci skladov pogosto ne morejo naenkrat popolnoma izstopiti iz delnice, saj imajo praviloma v vsako delnico, s katero delajo, vložene milijone. To je lahko velik problem v situacijah, ko se izve, da je podjetje v velikih težavah, po delnicah ni več povpraševanja in njihove cene padajo, zato upravljavci skladov potrebujejo več mesecev, da uspejo prodati delnice takega podjetja. V povprečju dobijo nižjo ceno kot mali vlagatelj, ki iz delnico izstopijo ob prvem znaku težav.

Zato je vlaganje v investicijske sklade katerekoli vrste (delniške, mešane, obvezniške, denarne ipd.) praviloma veliko manj donosno kot samostojno vlaganje v večje število delnic, kjer je donosnost podobna donosnosti referenčnega indeksa (npr. SBITOP). A ta oblika naložbe zahteva veliko znanja in časa, ki ga mali vlagatelji praviloma nimajo.

Naložbeno zlato

Zaradi zgoraj navedenih razlogov se vedno več vlagateljev odloča za vlaganje v naložbeno zlato v obliki zlatih palic ali zlatih kovancev ter v druge plemenite kovine, kot sta srebro ali platina. Ta oblika naložbe ima v primerjavi z naložbo v delnice in sklade več prednosti:

  • Preprostost indeksnih skladov

Za razliko od vlaganja v delnice in vzajemne sklade, kjer morate vedeti veliko o financah in ekonomiji, da lahko izberete najboljši instrument in čas za vlaganje, vam pri vlaganju v zlato ni treba skrbeti za trende v gospodarstvu.. Vse kar morate storiti je, da kupite zlato in po nekaj časa boste pridobili na vrednosti.

  • Varnost

Če ste denar vložili v zlato, vam ni treba skrbeti za poslovanje posameznega podjetja ali poslovne panoge, niti za stabilnost banke ali celo države. V primeru kakršnih koli težav bo cena zlata zaradi statusa varnega zatočišča v negotovih časih verjetno narasla bolj kot običajno, kar dokazuje že tisočletja.

  • Večja donosnost

V zadnjih dvajsetih letih se je cena zlata v povprečju dvignila za 10 % letno, kar je tudi v dobrih časih višje od obrestnih mer. Prav tako je bilo v zadnjih dvajsetih letih v Sloveniji vlaganje v zlato bolj donosno kot vlaganje v katero koli kategorijo investicijskih skladov. Sodeč po trenutnih gospodarskih gibanjih v Sloveniji ni razloga za domnevo, da bodo slovenske delnice in investicijski skladi v bližnji prihodnosti začeli prinašati višje donose kot delnice razvitih držav, naložbeno zlato ali druge plemenite kovine, kot je srebro oz. platina.

  • Brez davka

Davki na dividende, obresti od prihrankov ter davek na kapitalske dobičke in prispevke bistveno zmanjšajo donosnost teh oblik naložb. Z zlatom je vse diametralno nasprotno. Naložbeno zlato je oproščeno vseh davkov, zaradi česar je privlačna naložbena možnost.

Če vas zanimajo vse velikosti zlatih palic, ki so na voljo za vlaganje, vas vabimo, da si ogledate našo ponudbo na tej spletni strani. Tam boste videli tudi trenutne prodajne in odkupne cene vseh plemenitih kovin in zlatih kovancev, ki jih ponujamo. Za vsa ostala vprašanja o vlaganju v zlato in primerjavi z drugimi oblikami vlaganja nas kontaktirajte na kontaktne podatke, navedene na vrhu strani.

Avtor:

centerzlata.com

Opombe:

  1. Kakršna koli referenca na tej strani za “Center Zlata” se nanaša na podjetje Saiva d.o.o.
  2. Besedila na strani centerzlata.com so namenjena izključno informiranju in izobraževanju o finančnih trgih in trgih plemenitih kovin in jih ne smemo obravnavati kot investicijske nasvete.